Glad

Glad Knuta Hamsuna je delo, ki je napovedalo dogodke 20. stoletja, a je v preizpraševanju drastičnih odklonov kapitalizma enako aktualno še danes. Ta kultni roman, zgodba o inteligentnem mladeniču, ki ne more najti dela in dobesedno crkuje od lakote, je pramodel strahov, ki nam grozijo danes. Navdih za svojo interpretacijo je Janez Pipan našel v dramski adaptaciji sodobnega norveškega klasika Jona Fossa. Ekonomska in moralna kriza, ki je zajela zahodno civilizacijo v zadnjih sedmih letih kliče k dvomu in preizpraševanju družbenega koncepta kapitalizma, ki je po koncu hladne vojne postal vodilni in edini priznani model naše družbe, h kateremu naj bi stremeli. Zahodni svet se je zaslepil v iluziji, da je tak sistem ne samo odgovor za konstantno prosperiteto, ampak tudi za moralno in etično očiščenje sveta, in od tukaj tudi poskusi, da bi z implementacijo demokracije in kapitalizma preobrazili še tiste ostale družbe in narode tega sveta, ki živijo v drugačnih sistemih in po drugih vrednotah. Kriza, ki poraja ne samo ekonomske, ampak tudi socialne in etične učinke družbe, je razgalila nečloveškost tega sistema in vedno več je tistih, ki se podobno kot osrednji lik, Hamsunovega romana soočajo z vprašanji osnovne fizične eksistence. Tako lakota ni več problem neke oddaljene in necivilizirane Afrike (necivilizirane v očeh zahodnega sveta), ampak postaja vse bolj vsakdan mnogih v naši družbi. Vsi se spomnimo, kako so nas pretresle zgodbe v medijih o otrocih, ki so prikrajšani za šolske malice, hrano doma in druge osnovne življenjske dobrine. Zato današnji trenutek kar kliče k uprizarjanju prav tega besedila kontroverznega Norveškega avtorja.

Knut Hamsun, veliki norveški pisec in dobitnik Nobelove nagrade za književnost, je rojen 4. avgusta 1859, otroštvo preživlja na severnih otokih Lofote, v okolju, ki vpliva na njegovo izrazito privrženost naravi v kasnejšem književnem delu. Kot mladenič se poizkusi kot učitelj, kamnosek in delavec na gradnji cest. V osemdesetih letih 19. Stoletja dvakrat obišče Združene države Amerike, obakrat se nazaj vrne s sovraštvom do ameriške kulture in družbe. Kot mlad fant, še ne osemnajstletnik, Hamsun zaključi nekoliko pastoralnih novel, ampak pozornost pritegne šele po objavljanju romana Glad (1890). Ta knjiga, ki je deloma tudi  avtobiografska, portretira mladega, neuspešnega pisatelja iz Kristijanije (današnjega Osla) v obupni borbi za eksistenco, tisto kar pa je najbolj neobičajno za to pisanje teme tega obdobja, pa je popolno umanjkanje kakeršnekoli družbene kritike in obtoževanja. Ubijajoča lakota, njen vpliv na psiho, je brezkompromisno opisana v vseh fazah, ki počasi uničujejo mladeničev živčni sistem in samokontrolo.