STA, 24. 6. 2016

V Makedonskem narodnem gledališču gostijo Pandurjevega Fausta

V Makedonskem narodnem gledališču v Skopju bodo drevi gostili ljubljansko Dramo s predstavo Faust Tomaža Pandurja, ki je prav v tem gledališču pripravljal predstavo Kralj Lear in med vajo aprila umrl. Fausta si bo na razprodanem velikem odru ogledalo 600 ljudi, med njimi tudi vidni predstavniki Makedonije in sosednjih držav.
Foto: Aljoša Rebolj/SNG Drama Ljubljana
Foto: Aljoša Rebolj/SNG Drama Ljubljana
Foto: Aljoša Rebolj/SNG Drama Ljubljana
Foto: Aljoša Rebolj/SNG Drama Ljubljana
Foto: Aljoša Rebolj/SNG Drama Ljubljana
Foto: Aljoša Rebolj/SNG Drama Ljubljana
Foto: Aljoša Rebolj/SNG Drama Ljubljana
Foto: Aljoša Rebolj/SNG Drama Ljubljana
Foto: Aljoša Rebolj/SNG Drama Ljubljana
Foto: Aljoša Rebolj/SNG Drama Ljubljana
Foto: Aljoša Rebolj/SNG Drama Ljubljana
Foto: Aljoša Rebolj/SNG Drama Ljubljana

Tako gostovanje ni le rezultat dobrih odnosov med slovenskim in makedonskim gledališčem, temveč je tudi poklon Pandurju, ki je sklenil svojo življenjsko in profesionalno pot v Skopju, so sporočili iz ljubljanske Drame.

Na današnji novinarski konferenci, ki jo je obiskalo okoli 30 novinarjev iz 20 različnih medijev, so spregovorili generalni direktor skopskega gledališča Dejan Projkovski, ravnatelj ljubljanske Drame in Faust v predstavi Igor Samobor, avtorica priredbe Fausta in dramaturginja Livija Pandur ter igralca Polona Juh in Branko Šturbej.

Samobor je predstavil dosedanjo mednarodno pot uprizoritve ter napovedal gostovanja v bližnji prihodnosti: v Južni Koreji, na Kitajskem, v Buenos Airesu, v romunskem Cluju, Madridu in mehiški prestolnici Ciudad de Mexico.

Ob tem je podaril, da je Faust Goethejev testament, njegovo osrednje delo, prav tako pa je tudi življenjski in profesionalni testament Pandurja, ki se je s tem tekstom profesionalno srečal kar trikrat. Prvič pred več kot 25 leti v mariborski Drami, s čimer je utrl pot slovenskemu gledališču na največje svetovne festivale, druga madridska uprizoritev je pred nekaj leti doživela več kot 60 razprodanih ponovitev v gledališču Centro Dramatico Madrid, tretja, ljubljanska, pa je že zabeležila okoli 25.000 gledalcev doma in po svetu.

Livija Pandur je povedala, da je upala, da se bo v tem času z makedonskimi mediji lahko srečala skupaj s Tomažem Pandurjem. Kot je poudarila, se je režiser zelo veselil vseh načrtov v zvezi s Faustom in prihajajočimi predstavami ter da bi mu gostovanje v Skopju zagotovo zelo veliko pomenilo.

Polona Juh in Branko Šturbej sta izrazila veliko spoštovanje do Pandurjevega dela, njegovega odnosa do igralcev in vseh ustvarjalcev predstave, ki jim je omogočal vrhunsko ustvarjalnost. Šturbej je poudaril, da Pandurju v Sloveniji ni bilo lahko, saj se je njegovo delo presojalo s predsodki, medtem ko njegov mednarodni ugled dokazuje pravilo, da uspešne Slovence pogosto bolj cenijo v tujini, kjer sta konkurenca in kritičnost neprimerljivo večji in s tem tudi objektivni.

Čeprav Faustova zgodba temelji na srednjeveški legendi o človeku, ki je prodal dušo hudiču, pravzaprav govori o občutkih odtujenosti sodobnega človeka in o njegovi potrebi po razumevanju sebe in sveta v širšem kontekstu univerzuma. Pandur je Fausta razumel kot gledališko miselno enačbo, stopnje Faustovega življenja in njegovo soočenje z Mefistom pa kot poemo o fenomenologiji človeške vrste, so o predstavi zapisali v ljubljanski Drami, ki je Fausta pripravila v koprodukciji s Festivalom Ljubljana.

Kot Faust v uprizoritvi nastopa Igor Samobor, Branko Šturbej kot Mefisto, Barbara Cerar kot Gospa Mefisto, Polona Juh kot Margareta, Branko Jordan kot Valentin, Uroš Fürst kot Vodja kabineta ter Robert Korošec, Filip Samobor, Žan Perko in Matic Lukšič kot člani kabineta.

Dramaturginja in avtorica priredbe po prevodu Boža Voduška in Erike Vouk je Livija Pandur, scenograf Sven Jonke, kostumograf Felype de Lima, avtorja glasbe pa Primož Hladnik in Boris Benko.

Skopje, Faust, Tomaž Pandur, SNG Drama Ljubljana

Povezani dogodki