STA, SiGledal, 13. 4. 2016

Tomaž Pandur - režiser, zvest samemu sebi

Med gledališko vajo v Skopju se je nenadoma poslovil mednarodno priznani slovenski gledališki režiser Tomaž Pandur. Star 53 let je zaradi srčnega zastoja umrl med vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču. Pandur je veljal za gledališkega samohodca, ki se je uspel s svojim režijskim konceptom prebiti tudi na tuje odre.

Tomaž Pandur / Foto: Aljoša Rebolj

Pandur je za seboj pustil veliko praznino med gledališkimi prijatelji in sodelavci. Ob njegovi smrti so se razpisali številni tuji mediji, med drugim v Španiji, kjer je bil kot režiser zelo cenjen. Tudi na socialnih omrežjih in pod vestmi v medijih so se množili izrazi sožalja.

Z ministrstva za kulturo so sporočili, da je "Pandur še nedolgo tega poln življenjske energije obiskal ministrico za kulturo, s katero sta se pogovarjala o prihodnosti slovenskega gledališča". Ta teden naj bi se ponovno srečali, zato so na ministrstvu, kot so zapisali, z veliko žalostjo sprejeli vest o njegovi prezgodnji smrti. "Izguba velikega umetnika Tomaža Pandurja, ki bi s svojo ustvarjalno energijo in umetniškim potencialom lahko še ogromno prispeval k prepoznavnosti slovenske kulture v svetu ter dvigu njene kakovosti, pomeni neprecenljivo izgubo za slovenski narod in Slovenijo," so zapisali.

Direktor ljubljanske Drame in igralec Samobor je dejal, "da se redko zgodi, da v zrelih letih srečaš osebo, s katero postaneš prijatelj". Prav s Pandurjem sta pred tremi leti postala dobra prijatelja, ki sta se redno srečevala. Njuni pogovori so bili po Samoborjevih besedah bogati, globoki in polni skupnih vizij ter sanjarij, ki jih je zaznamoval podoben odnos do sveta. "Delo z njim je bilo, najmanj, kar lahko rečem, čudovito," je poudaril. Samobor je v Faustu upodobil večnega iskalca, nemirnega duha, kar je bila personifikacija Pandurja in njegove vizije o lepšem, in boljšem jutru. "Bili smo skupaj na gostovanjih, želi velike uspehe in načrtovali nove projekte," je dodal Samobor.

Gledališki kritik Blaž Lukan bi si želel, da bi Pandur ustvarjal vsaj še nekaj desetletij. Lukan, ki je bil velikokrat kritičen do Pandurjevih predstav, ceni predvsem njegovo t. i. mariborsko obdobje oz. njegovo vodenje Drame SNG Maribor. To bo zapisano kot izjemno obdobje, zaznamovano z avtorskim pečatom njegovega umetniškega vodenja in z njegovimi predstavami, ki so zapisane v zgodovino slovenskega gledališča, je poudaril.

Pandur je bil po Lukanovih besedah znan po tem, da je celotno gledališče podredil svojemu konceptu. Ta se ni kazal le v njegovih režijah pač pa tudi v delu z ansamblom in pri celotni organizaciji dela.

Bil je tudi eden redkih, če ne edini, ki je deloval in doživljal uspehe v tujini. Delal je v Nemčiji, Španiji, Grčiji in državah nekdanje Jugoslavije. Del svoje kariere je gradil tudi v Sloveniji. "Zadnji 'comeback' je ostal nedokončan," je sklenil Lukan.

Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek je povedal, da sta se Pandurjem poznala še iz obdobja, ko je bil direktor Drame v mariborskem gledališču. "Ko je prenehal delati v Mariboru, smo na Festivalu Ljubljana začeli s serijo njegovih predstav: imeli smo osem ali devet premier do zadnjega Fausta," je poudaril.

Po Brlekovem mnenju bo Slovenija šele zdaj spoznala, da je bil zelo velik režiser ter izjemen vizionar. Njegovo smrt je označil za zelo veliko izgubo ne le za slovensko gledališče, ampak za celoten kulturni prostor. "Njegove predstave so rasle iz predstave v predstavo, zato jih ni mogoče obnoviti," je menil.

Poleg tega je bil zelo delaven, temeljit, občutljiv in ranljiv. "Ni bil le umetnik, bil je veliko več od tega. Delal je svojo zgodbo do konca, ne glede na vse, kar se je dogajalo. In to uspešno. Je pa res, da ni bilo veliko ljudi, ki bi ga podpirali," je še dejal Brlek.

V SSG Trst so na javnost naslovili pismo, ki ga podpisujejo Eduard Miler, Paolo Magelli, ansambel predstave Zahodni privez gledališča Metastasio iz Prata ter vodstvo in osebje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in v katerem so zapisali: "Neverjetna izguba je prizadela evropsko gledališče in na poseben način slovensko gledališče. Tomaž Pandur je bil eden od najpomembnejših akterjev našega gledališkega življenja. Umrl je na sceni, kot bi morali verjetno umret vsi umetniki. S to mislijo ne bomo tolažili bolečine njegove družine in številnih evropskih prijateljev gledališča, vendar čutimo ob taki priložnosti dolžnost, da izrazimo svojo neskončno žalost."

Iz SNG Maribor – Drama, Opera, Balet in Festival Borštnikovo srečanje – prav tako sporočajo, da so globoko pretreseni ob veliko prezgodnji smrti režiserja Tomaža Pandurja. V avli Slovenskega narodnega gledališča Maribor so odprli žalno knjigo, Danilo Rošker, direktor SNG Maribor, pa je vanjo zapisal: "Dragi Tomaž, pretresen in žalosten nočem verjeti, da se ne bova več videla in uresničila projekta, o katerem sva se po dveh desetletjih končno dogovorila. Še včeraj pred neverjetno in žalostno novico sva govorila o gledališču, o novi premieri Brezmadežna v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor, o tem, da si končno našel ključ za predstavo in kako se veseliš prvih vaj v maju.

Najinih skupnih sedem let v našem gledališču je bilo najlepših. Ko si odšel, sva ostala prijatelja za vedno.

Bil si umetnik, vizionar, svetovljan, estet, človek, prijatelj … Gledališkemu svetu si postavljal nove standarde, v času tvojega direktorovanja Drami SNG Maribor si nas postavil na svetovni gledališki zemljevid, odšel v svet, se vračal domov, končno začel ustvarjati v ljubljanski Drami in razmišljati o Mariboru. Mene si popeljal v svet umetnosti, gledališča, odkril si talente, za katere sam nisem vedel. Hvala.

Tomaž, tvojo misel, sanje, vizije in poslanstvo bom nadaljeval v našem gledališču."

Vpis v žalno knjigo bo potekal od danes do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.30, v soboto od 10.00 do 13.00.

Pandur je že kot dijak Prve gimnazije v Mariboru ustanovil svojo gledališko skupino Tespisov voz - Novo slovensko gledališče in z uprizoritvami že tedaj opozoril nase slovensko in jugoslovansko gledališko javnost. Ravnatelj Prve gimnazije v Mariboru Herman Pušnik je zapisal, da je Pandur pomembno sooblikoval umetniško-kulturni utrip šole. Njegovo ustvarjanje v dijaških letih je ostalo v spominu tedanjih generacij dijakov in zaposlenih kot inovativen in kakovosten prispevek, je dodal.

Pandurju so se poklonila tudi druga slovenska gledališča. V Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je Pandur pred več kot 25 leti režiral odmevno predstavo Šeherezada po dramski predlogi Iva Svetine, so zapisali, da kljub enkratnemu sodelovanju z njim "njegov pečat ostaja neizbrisen". Zapisu so dodali odlomek iz Šeherezade iz katerega je misel: "Nato se vrnem in znova najdem svojo temo. In vem, da so v njej vrata, silnejša od vaše luči!"

V ljubljanski Drami so na spletni strani objavili zapis: "Veliko prezgodaj nas je zapustil naš dragi prijatelj Tomaž Pandur. Iskreno sožalje vsem bližnjim in vsem, ki žalujete z nami."