STA, 16. 5. 2019

V ljubljanski Operi premierno Donizettijeva Lucia di Lammermoor

V ljubljanski Operi bodo nocoj kot zadnjo premiero v sezoni uprizorili eno najbolj znanih oper Gaetana Donizettija, Lucio di Lammermoor. S tragično zgodbo o ženski, ki jo neuresničitev ljubezni pripelje čez rob, se je prvič soočil flamski režiser Frank Van Laecke. Izpostaviti je želel neobčutljivost sveta na dogajanja, ki niso sprejemljiva.
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu

Frank Van Laecke se je z Lucio di Lammermoor v ljubljansko Opero vrnil po treh letih, ko se je na tem odru prvič predstavil z opero Katja Kabanova Leoša Janačka. Navdih za postavitev je našel v Rembrandtovi sliki Anatomija dr. Tulpa iz leta 1632, na kateri se bodoči zdravniki učijo zgradbe telesa, ob pozornejšem gledanju pa je po njegovem mnenju opazna popolna odsotnost čustev.

S scenografom Phillipom Mieschem sta se odločila, da zgodbo o ženski, ki se znajde v vrtincu strasti in maščevanja - Donizetti oziroma njegov libretist Salvatore Cammarano jo je povzel po romanu Walterja Scotta o umoru, ki je v 17. stoletju pretresel Škotsko -, postavita v avditorij po vzoru grških amfiteatrov. V njem ima zbor, prav tako po vzoru grške tragedije, vlogo priče ali sodnika brez čustvene navezanosti na dogajanje na odru.

V naslovni vlogi se bo prvič preizkusila sopranistka Urška Arlič Gololičič. Izmenjevala se bo z gostjo Elviro Hasanagić, pretežno delujočo v Nemčiji. V vlogi njenega brata se bodo izmenjevali Ivan Andres Arnšek, Slavko Savinšek in Jože Vidic, v vlogi njene ljubezni Aljaž Farasin k.g., Branko Robinšak in Dejan Maksimilijan Vrbančič, v vlogi lorda Arturja Bucklawa, s katerim naj bi se poročila, pa Jure Kušar in Matej Vovk.

Dramaturginja je bila Tatjana Ažman, kostumografinja Belinda Radulović, koreografinja Monika Maja Dedović. Svetlobo sta oblikovala režiser in Jasmin Šehić. Glasbeni vodja produkcije je bil Jaroslav Kyzlink, ki bo tudi dirigiral. Drugi dirigent je Marko Hribernik.