STA, 31. 5. 2022

V CD Compagnie Maguy Marin s predstavo May B

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo drevi gostovala plesna skupina Compagnie Maguy Marin s predstavo May B. Kot so zapisali v CD, je Maguy Marin za May B izumila gibanje, ki je na meji gledališkega in plesnega medija. Delo za zbor plesalcev se navdihuje v literaturi Samuela Becketta.
:
:
Foto: Arhiv CD
Foto: Arhiv CD
Foto: Arhiv CD
Foto: Arhiv CD

May B je zgodba, ki "izhaja iz obdobja pred obstajanjem časa, iz življenja brez reda, porojena iz napetosti, pokopane v sanjah o nenavadnem, iz sveta brez spomina, brez zgodovine. Moč May B se skriva v sposobnosti pripovedovanja zgodb o ključnih obratih v življenju vsakega; rojstvu, smrti, otroštvu, staranju, o nekakšni paradi bistvenega," so zapisal v CD.

Maguy Marin je za May B izumila gibanje, ki je na meji gledališkega in plesnega medija. Ves čas se premika z ene strani na drugo, nikoli pa nobeni povsem ne podleže. Suvereno se igra z elementi obeh medijev in preplete v svoj jezik v nekakšno "mejbijevščino". "Delo, ki se navdihuje v literaturi Samuela Becketta, nam je služilo kot podlaga za skrivno dekodiranje naših najbolj intimnih, najbolj skritih, najmanj znanih kretenj. V njem sta gib in gledališko ozračje v protislovju s fizično izvedbo in estetiko plesalca," so njene besede povzeli v CD.

Kot so poudarili, je v May B v resnici uporabljen le en fragment Becketta – uvodna vrstica iz drame Konec igre: "Končano, končano, skoraj končano, skoraj mora biti končano." Toda ta fragment je ključen za koreografski princip Maguy Marin. Namreč, ves Beckettov jezik ima glasbeni utrip in vzorec, toda bolj ko so njegova dela minimalistična, bolj se približujejo koreografiji, plesu besed in tišine. To je tisti skoraj abstraktni Beckett, ki ga Maguy Marin v May B izredno uspešno prikliče.

V delu za zbor plesalcev so nastopajoči odeti v sivkaste kostume, po obrazu pa premazani z debelo plastjo bele gline. Stokajo, se nerodno premikajo, gazijo in topotajo z nogami. So kot destilat vseh Beckettovih likov, skupnost zapuščenih duš. A s trajanjem se tudi v tej skupnosti oblikujejo posamezniki.

Leta 1951 v Toulousu rojena Maguy Marin je na konservatoriju študirala ples, nato pa se pridružila Strasbourškemu baletu. Tri leta je obiskovala šolo Mudra Mauricea Bejarta, ter bila nato štiri sezone solistka Balleta du XXe siecle pod vodstvom Bejarta. Ob koncu tega obdobja je nastopila prelomnica, prekinitev z vsemi prejšnjimi predstavami in pojmovanji, kar je po njenih besedah "prineslo neštete ustvarjalne možnosti, svobodo kot tudi omejitve".

Po kratkem delovanju v gledališču se je odločila za samostojno pot in ustanovila Le Ballet Theatre de l'Arche; v poznih 70. letih minulega stoletja se je uveljavila kot osrednja figura francoskega plesnega novega vala. Med leta 1980 in 1997 je delovala v Maison des arts v Creteilu. Leta 1998 je prevzela vodenje CCN Rillieux-la-Pape v predmestju Lyona.

Compagnie Maguy Marin je bila ustanovljena leta 1984 v Parizu. Združuje plesalce, skladatelje, administratorje in druge deležnike. Skupaj so ustvarili 48 plesno-gledaliških del. Z delom May B je Compagnie Maguy Marin leta 1981 dosegla odločen mednarodni preboj.

CD, Compagnie Maguy Marin, Maguy Marin, May B, Francija