Tina Kosi, 21. 9. 2012

Ujetost v sistem

Slovensko ljudsko gledališče Celje, Matjaž Zupančič SHOCKING SHOPPNG, režija Matjaž Zupančič, premiera 21. september 2012.

foto Jaka Babnik

Matjaž Zupančič je dramski avtor, ki se v svojih dramah pogosto neposredno odziva na probleme sodobne družbe z zanj značilnim humorjem in ironijo. Verjetno je prav zaradi tega eden najbolj uspešnih sodobnih dramskih avtorjev pri nas in eden redkih slovenskih dramatikov, ki je doživel številne uprizoritve svojih dram tudi v tujini. Že v svojih predhodnih dramah je za izhodišče uporabil aktualne teme sodobne družbe: resničnostni šov (Hodnik), zaposlovanje (Razred), ksenofobija (Padec Evrope) ali družine – vsiljivec (Vladimir), prevara (Igra s pari) … V drami Shocking Shopping pa je odprl problem "religije" današnjega sveta – potrošništva in sistema, ki stoji za njim.

V ospredju dramskega dogajanja je Jožef Kotnik, medicinski tehnik, brez družine, ki se nekega dne po golem naključju znajde v centru Shocking Shopping. Toda Shocking Shopping ni le trgovski center, temveč je sistem, iz katerega ni izhoda. Jožef Kotnik je prišel le po kruh in pol piščanca in zdi se, da se mu je prvič v življenju nasmehnila sreča – v nakupovalnem središču ga pričaka administratorka, ki mu z veseljem sporoči novico, da je postal petdesettisoči obiskovalec centra in da bo prejel nagrado. Jožef Kotnik nikoli ne izve, kaj je ta nagrada, vendar je pogoj za njeno pridobitev interno članstvo, ki članu ponuja številne ugodnosti. Zelo hitro se izkaže, da novica ni tako dobra, kot se zdi na prvi pogled. V bizarnem svetu sodobnega potrošništva se Jožefu Kotniku začnejo dogajati stvari, o katerih si ne bi želel niti sanjati.

Administratorka ga odpelje s seboj, da bi podpisal formularje za pridobitev članstva, v tistem pa varnostnik Folker pripelje s seboj Moža v nogavicah, ki ga je zalotil, ko je kradel v trgovini. Mož v nogavicah ima zdravniško potrdilo, da je kleptoman, kar Folkerja do konca razbesni. Postopoma se začne stopnjevati val nasilja, ki nima konca. Vse to se odvija pred očmi ubogega Jožefa Kotnika.

Jožef Kotnik je sodobni slehernik – tip človeka, ki že iz srednjega veka predstavlja navadnega posameznika, torej povprečneža, s katerim se je lahko identificirati. Je protagonist igre, ne da bi bil v njej "junak", kljub temu pa je oseba, ki vodi fokus razvoja dogodkov in zgodbe, ki ga obdaja. Če je v srednjem veku slehernik preko alegoričnih podob skušal doseči odrešitev v posmrtnem življenju, je v Shocking Shoppingu sodoben slehernik postavljen v skrajno banalen svet potrošništva. Za razliko od srednjeveškega slehernika se ne boji sodbe boga po svoji smrti, temveč smrti same. Vsak človek ima v sebi fizični strah pred staranjem, boleznijo, bolečino, trpljenjem in smrtjo. Ravno zaradi teh strahov pa je človek bitje, ki se da obvladati, kar so izkoristili številni represivni sistemi – politični in ekonomski.

Dogajanje drame Shocking Shopping je postavljeno v nedefinirani del nakupovalnega središča. Sodobni tržni centri so grajeni tako, da upoštevajo značilnosti nekdanje cerkvene arhitekture: visoki stropovi, način vstopanja svetlobe v prostor ter umetni slapovi, fontane in zvoki padajoče vode kot izvira življenja … S tem dajejo potrošniku občutek sakralnosti in višjega smisla njihovemu sicer banalnemu početju.

Ob zunanjem blišču sodobnega nakupovalnega središča pa je Jožef Kotnik v bistvu svojega psihološkega profila zelo podoben Josefu K. iz znamenitega Kafkovega romana Proces. Kafka je prikazal negativno stran moderne odtujene družbe, polje sprijenih medčloveških odnosov, nesposobnost posameznika, da bi reagiral na sistem, ki se vedno bolj zapleta – na to temo se je naslonil tudi Zupančič: izolacija, osamljenost, bojazen … Kot Josef K. tudi Jožef Kotnik živi sam, ni poročen, ljudi se raje izogiba. Pri obeh likih je krepko prisotna tudi nemoč ter nesposobnost samoaktiviranja znotraj bizarnega sistema. Če je v Kafkovem romanu Proces Josef K. aretiran na svoj trideseti rojstni dan brez razloga in je žrtev nedostopne oblasti, je Zupančičev Jožef Kotnik žrtev družbeno-ekonomskega okolja. Posameznik se danes kljub dostopnosti številnih informacij premalo zaveda prepleta politike in ekonomije ter njunega neposrednega vpliva na življenje slehernega človeka. 

V Procesu je Josef K. obtoženec in žrtev zapletenih postopkov birokracije, vse je zavito v skrivnost – od obsodbe do pravil sodišča, do avtoritete oblasti, ki se skriva za sodiščem; v Shocking Shoppingu je Jožef Kotnik žrtev novega sveta potrošništva, katerega pravil ne pozna: je nagrajen, dobil naj bi nagrado, ni točno jasno, kakšno, zato je prisiljen postati član sistema, izpolniti mora goro formularjev, da bi bil deležen ugodnosti … Kafkov svet predstavlja metaforo, ki se dotika številnih problemov – ne le pravnega sistema, temveč je tudi svojevrstna kritika koncepta zakona, zakonitosti in legalnosti – medtem ko je tema v Shocking Shoppingu kritika zaprtosti nekega sistema, ki pod zunanjim bliščem skriva izpraznjenost, nemoč, neaktivnost posameznika. Hkrati je to sistem, ki mu v sodobni družbi ne moremo uiti – le kdo ne hodi v nakupovalna središča ali vsaj v lokalno trgovino? Svet Jožefu Kotniku ne ponuja rešitve in ne izhoda.

V Procesu se Josef K. ne sprašuje o legitimnosti procesa, sodišča ali sodnega sistema. Ko ga sistem enkrat vsrka, ga ni sposoben ne razumeti ne z njim manipulirati, enako se zgodi tudi z Jožefom Kotnikom. Josef K. je aretiran a svoboden, Jožef K. ni aretiran, a je ujet. Josef K. ni sposoben dojeti svoje vloge v Procesu, niti ne vlog drugih, enako se zgodi Jožefu Kotniku. Vedno znova prihajajo višje instance, dogodki pa vedno bolj drsijo v splet medsebojnega neposlušanja, nerazumevanja, nasilja in končno tudi krvavih obračunov. Kotnik se v tem sistemu nikakor ne znajde. Vanj ne sodi. Je naivnež in izrazito pasiven lik, ki ne želi nikakršnih težav, rad bi le v miru opravil svoj skromni nakup in se vrnil domov. Tudi ko se dogodki začnejo nepričakovano odvijati v povsem neverjetnih smereh, Jožef Kotnik ne zbere poguma, da bi aktivno posredoval, pač pa ves čas pokorno stoji v kotu in gleda stran. Ta pasivnost ga seveda ne reši, saj podobno kot Josef K. ob koncu drame umre nasilne smrti.

Če je Proces na nek način bran kot kritika totalitarizma in kritika oblasti, ki izvaja popolno kontrolo, kar je razvidno iz znamenitega uvoda: Nekdo je moral Josefa K. očrniti, zakaj ne da bi bil storil kaj slabega, so ga nekega jutra prijeli, potem je Shocking Shopping kritika globalnega sistema multikorporacij, ki so sistemsko vključene v življenje vsakega še tako nepomembnega posameznika na vseh nivojih, kajti njihov sistem je narejen tako, da se mu ne moremo izogniti. Svet potrošništva je svet blišča v novodobnih svetiščih – shopping centrih, ki na videz ponujajo možnost bogate izbire in beg iz realnih problemov, saj je v njih vse svetlo, novo, bleščeče in mamljivo. Pri raznih karticah zvestobe, članskih karticah itn., ki potrošniku ponujajo številne ugodnosti, popuste, zbiranje točk, darila po ugodnih cenah …, gre v resnici za zbiranje in upravljanje podatkov. Na teh karticah se zbirajo podatki, s katerimi se dela vzorec na skoraj celotni populaciji, hkrati pa je tudi posameznik klasificiran individualno v določeno skupino. S temi podatki se izvaja tako imenovani "data mining", ki vpliva na oblikovanje ponudbe. Potrošnik je tako vnesen v kalup in njegove izbire se vnaprej definirajo, ne da bi se posameznik tega sploh zavedal. Preko nenehnega bombardiranja z reklamami je posameznik potegnjen v svet, kjer obstaja navidezna "izbira", v resnici pa gre za jemanje človekove svobode, saj se ga že od otroštva vzgaja v idealnega potrošnika. Svet idealnih potrošnikov pa je svet brez človečnosti, katere temelj je svobodna volja.

V sistemu Shocking Shoppinga vlada stroga hierarhija, najnižje na tej lestvici je varnostnik Folker, ki ima opravka z maso (nakupovalci, občasnimi tatovi …), ujet je v sistemu, ki ga ne razume, vendar mu je v celoti zvest in lojalen predvsem zaradi brata Predsednika, ki je ustanovitelj in lastnik celotnega sistema. Hkrati mu brat daje zaščito in oporo, v zameno pa potrebuje točno to, kar Folker ima – fizično moč in pokorno ubogljivost. Folker se bo poročil z Magdaleno, administratorko Shocking Shoppinga, ki se vse življenje trudi, da bi v karieri uspela. Na vsako usrano štengo v svoji karieri sem morala stopit in vsako pobrisat za sabo. In to je bil tuj drek, da ne bo pomote, pravi sama o svoji karieri. Je del kolesja, ki zaradi lastnih ambicij, požre marsikaj. Poroka s Predsednikovim bratom bi zanjo nedvomno pomenila velik preskok. Toda višje kot se vzpenjamo po sistemu Shocking Shoppinga, bolj dojemamo, da so osebe opredeljene le še s svojimi nazivi znotraj sistema: Podpredsednik, Predsednik. S tem Zupančič na inteligenten način pokaže na dejstvo, da so v realnem svetu imena lastnikov že popolnoma zabrisana. Lastniki nastavijo predsednike nadzornih odborov, direktorje, a pogosto se v največjih korporacijah sploh več ne ve, katera realna oseba je lastnik. Dostop do njega ima le peščica ljudi, za ostale je brezimni, nevidni vrhovni poglavar. Ker pa javnost ne ve, kdo je, je izmuzljiv – nanj se ne lepijo škandali in afere. Podpredsednik je operativec, tisti ki dela, skrbi za posle in tudi za ugled firme, in pravi: Počasi imam tudi jaz dovolj vsega. Predsednik se zgoraj valja po jacuzziju in hodi po banketih, jaz pa garam tu spodaj in pucam govno iz njegove trgovine in mu rešujem glavo. Hkrati je ambiciozen in stremi k funkciji Predsednika. Predsednik je v bistvu genij in bolnik – človek, ki je kreator celotnega sistema in hkrati oseba, ki se vsakogar izogiba, saj se boji virusov in kontaminacije. Je človek dvojnosti, sam pravi: Jaz ne maram nasilja. Razen, če je neizogibno. Ta sedanjost – to ni zame. Po duši sem klasik. Estet. Ne maram umazanije. Virusov. Kontaminacije. Shocking Shopping sistem sem jaz ustvaril, ampak se umikam stran (…) Redko pridem sem dol. Vse te etaže, garaže, saj veste. Preveč ljudi, preveč umazanije. In s tem stavkom Predsednik poda ključno misel sodobnega premožnega sveta: bogati zasebniki so prvi izstopili iz kolektivnega sistema. To se je prvič zgodilo v Atlanti v ZDA, kjer so se prebivalci bogatega republikanskega predmestja odločili, da so siti tega, da z njihovimi davki financirajo javne šole (v črnskih predelih), zato so ta del predmestja razglasili za svoje mesto in davki, ki jih tam pobirajo, ostanejo njim. Prej so se določene radikalne zgodbe lahko odvijale le v radikalnih časih (vojne, naravne nesreče …), sedaj se to lahko zgodi tudi v popolnoma normalnih razmerah. 

Svet Zupančičeve drame Shocking Shopping je navidezni svet lepote, reda in blišča, vendar se za njim odpira polje bizarnosti, grozljivosti, absurda … Človek – Jožef Kotnik – slehernik 21. stoletja vstopi v vsakdanji prostor reda in pravil, za katere se kmalu izkaže, da jih ne razume; skozi dramo na mestu prehodi svoj pasijon, njegov svet začne razpadati. Toda kljub krutosti tematike je Zupančičev tekst izjemno duhovit, zabaven, blizu Tarantinovim filmom. Njegova dramatika pa je – kot je dokazal že v prejšnjih dramah – večpomenska, dvoumna, inteligentna in zabavna hkrati.


(Iz gledališkega lista uprizoritve)

SLG Celje, Matjaž Zupančič

Povezani dogodki

Tina Kosi, 10. 2. 2011
Paraziti ali kreativci? Kreativci!
Tina Kosi, 28. 11. 2014
Vorkšop na Moljera