Pravzaprav bomo lahko okusili nekaj povsem svežega in drugačnega: to so predstave zdajšnjih ali že diplomiranih študentov češke umetniške akademije DAMU. Gre za izredno kreativno akademijo, kjer poučujejo vse veje gledališke umetnosti – med njimi je tudi lutkarstvo. Z gostovanjem v Mariboru nam omogočajo zanimiv vpogled v češko, posebej pa v alternativno lutkarsko umetnost ustvarjalcev priznane češke akademije.
V enem tednu se bodo zvrstile štiri moderne lutkovne predstave, mali lutkovni kabaret in javna razprava o lutkarstvu. Na sporedu bodo ?zakaj (lutkovna pravljica o večnem »zakaj«), Sanje o bizonih (predstava, ki je našla inspiracijo v indijanski mitologiji), Vrnitev v Bullerbyn (po predlogi Astrid Lindgren), Pixy (gledališki odgovor na istoimenski strip) in Lutkabaret (lutkovni kabaret, ki je delo dijakov, nastalo na dvomesečni lutkovni delavnici pod vodstvom študentov gledališke akademije DAMU). Ta večer bo nastopila tudi instrumentalno-vokalna skupina Jelení loje, ki igra vse od jazza do modernejših skladb.
V četrtek je na programu javna razprava »Premislek o umeščenosti lutkovne umetnosti v Sloveniji in drugod«. Sodelovali bodo Jelena Sitar Cvetko, Tomaž Gubenšek, Silvan Omerzu, mag. Mojca Jan Zoran in Marek Bečka.
Češki teden s svojo mednarodno noto odpira gledališke, lutkovne, umetniške horizonte. Na nekaj vprašanj o izredno zanimivem kulturnem programu je odgovarjala direktorica in umetniška vodja Mojca Redjko.
Zakaj ste se odločili ravno za češki teden lutkarstva – od kod vaša povezava z moderno češko akademijo DAMU?
Tradicija češkega lutkarstva je dolga in bogata, predvsem pa negovana in skrbno spremljana, tudi v akademskem smislu – na DAMU v Pragi Oddelek za alternativno in lutkovno gledališče izobražuje in usposablja celovite lutkovne ustvarjalce (igralce, režiserje, dramaturge, scenografe). Pregled njihovega dela predstavlja precej logično osnovo za razumevanje sodobnega lutkovnega gledališča, njegovih razvojnih smernic in naše umeščenosti na tem področju. Zato smo se odločili del akademske produkcije (Sanje o bizonih, Pixy) in njene samostojne/neodvisne nadgradnje (Vrnitev v Bullerbyn, Lutkabaret, Jelení loje) predstaviti našim obiskovalcem ter tako omogočiti širši vpogled in primerjavo.
Kakšna je razlika med češkimi produkcijami moderne akademije in slovenskimi? Ali menite, da bi tudi Slovenija potrebovala kaj takšnega, kot je umetnostna akademija DAMU, ali pa vsaj izobraževanje o lutkarstvu na univerzitetni ravni? Bi bilo dobro dati več poudarka na lutkarstvo?
Največja razlika je v tem, da slovenska akademija lutkovnih produkcij tako rekoč nima (nazadnje sem videla B-produkcijo v zimskem semestru pred kakimi štirimi, petimi leti, pa še tisto je zakuhal tujec na izmenjavi). V prihodnjem študijskem letu se lutke počasi pomikajo proti ljubljanski akademiji – kot obvezen predmet v tretjem letniku, nato še kot izbirni v četrtem z možnostjo podiplomskega študija. To je nekaj, bolje kot nič.
Pravzaprav ne gre samo za nujo vnašanja lutkarstva v študij gledališča/o gledališču/za gledališče. Gre predvsem za vnašanje nove, likovno zaznamovane dimenzije v ustvarjalno razmišljanje o gledališču. Rada mu rečem alternativno razmišljanje, izogibajoč se morebitnim stereotipnim razumevanjem pridevnika. Gre za drugačno, bolj prosto in svobodno razumevanje prostora, izražanje odnosov in oblikovanje 'gledališkega' dejanja. Skozi to perspektivo se lahko plemeniti tudi 'klasično' gledališče. Zelo pogosto se na Češkem dogaja, da tudi 'klasična' gledališča raje zaposlujejo diplomirane igralce s smeri alternativnega in lutkovnega gledališča (kot s smeri dramskega gledališča), ker jih prepoznavajo kot bolj 'univerzalne'.
Nekaj drugega bolj fascinira v povezavi z DAMU: Akademija se zaveda nuje izvajanja produkcij. To je del izobraževalnega procesa v času študija, študentom prinaša svojevrstne in pomembne izkušnje, hkrati pa vedno znova možnost refleksije lastnega dela. Zato so na dvorišču stare stavbe poglobili prostor in vzpostavili sodobno črno škatlo – akademsko gledališče DISK. Na repertoarju so vse uspešne produkcije študentov – ne samo aktualne, tudi iz preteklih let. V mesecu marcu 2011 je na programu na primer 30 predstav. Ponovitve študentom omogočajo nekakšno zdravo distanco do ustvarjenega, skozi nove stvaritve pa dodaten analitični pogled nase v nekem preteklem obdobju. Precej neusmiljeno najbrž, a za zdrav umetniški in osebnostni razvoj hkrati neobhodno. Zato pa so diplomanti na nek način bolj umetniško celoviti, ustvarjalno samozavestni, neokrnjeno radovedni in hkrati praktični. Druga prednost pa je v tem, da se akademija skozi DISK tako odpre javnosti, dopušča nenehen vpogled v svoje delo in se prepusti javni kritiki.
Nameravate v Lutkovnem gledališču Maribor še prirejati kulturnomednarodne tedne, kot je ta, morda naslednje leto ponoviti češkega?
Takšne prevetritve so nujne. Bogatijo in plemenitijo program, ozaveščajo in izobražujejo gledalce, nam pa omogočajo primerjavo, izmenjavo, obojestransko učenje. Seveda bomo to začeto akcijo nadaljevali, verjetno pa bomo pokukali tudi drugam. Veste, tudi Hrvati imajo že pet let možnost študija igre in lutkarstva …
Povezave: