PG Kranj, 20. 4. 2019

Prešernovo gledališče na gostovanju v Sankt Peterburgu

Prešernovo gledališče Kranj v teh dneh gostuje v Sankt Peterburgu na mednarodnem gledališkem festivalu LOFT. Nastopili bodo z dvema predstavama, 24. aprila ob 19. uri na odru Dramskega gledališča na Vasiljevskem s predstavo Tadeusza Słobodzianka Naš razred, dan za tem, 25. aprila ob 19. uri, pa na odru Gatchina GDK še z avtorskim projektom Stenica.
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank / PG Kranj
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank

Ustvarjalce bosta s svojim obiskom počastila tudi častni konzul g. Sergej Aleksandrovič Vasiljev s slovenskega konzulata v Sankt Peterburgu, ter ministrica svetovalka, ga. Andreja Šimenc z Veleposlaništva Republike Slovenije v Moskvi.

Dramo Naš razred je Prešernovo gledališče v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj in Mini teatrom Ljubljana premierno postavilo na oder lansko pomlad, častno pokroviteljstvo nad uprizoritvijo pa je prevzel veleposlanik Republike Poljske Paweł Czerwiński.

Predstava, v kateri nastopajo Darja Reichman, Vesna Pernarčič, Vesna Jevnikar, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Nejc Cijan Garlatti k. g., Benjamin Krnetić k. g., Peter Musevski, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko, Judita Polak, k. g. in Ciril Roblek k. g., je na 53. Borštnikovem srečanju (2018) v Mariboru prejela kar tri nagrade: Nina Rajić Kranjac za režijo, Branko Rožman za glasbo, celoten igralski kolektiv pa je bil nagrajen z Borštnikovo nagrado za igro.

Tadeusz Słobodzianek je zgodbo drame Naš razred utemeljil na resničnem dogodku, ki se je zgodil na Poljskem med drugo svetovno vojno, ko so v majhnem mestu Jedwabne na krut način ubili po nekaterih navedbah 300, po drugih pa 1600 Judov. Dolgo prikrivana resnica o tem, da so pomor dejansko izvršili njihovi poljski someščani in ne nacisti, je prišla na dan šele pred nekaj leti, saj so po vojni ta grozljivi zločin zamolčali, preživeli pa so – tako rablji kakor žrtve – morali sobivati še naprej, z vsemi osebnimi ranami, krivdo in maščevanji. Avtor te virtuozno napisane drame skorajda dokumentarno sledi usodam desetih učencev nekega povsem običajnega šolskega razreda in skozi zapleten preplet usod prikaže grozovite posledice tako stalinistične kot nacistične ideološke indoktrinacije, ki sta med ljudmi povzročili popoln razkol in sovraštvo in jih obremenili s kolektivno krivdo ter njenimi posledicami, ki jih določajo in zaznamujejo še danes. Ali kot v predstavi pravi Wƚadek, eden izmed preživelih te neizmerno žalostne in hkrati poučne zgodbe: »Zmeraj sem verjel, da bo resnica na koncu zmagala.« 

Dan kasneje, v četrtek, 25. aprila bodo prešernovci na festivalu LOFT nastopili še z avtorskim projektom Stenica (po motivih pravljične komedije Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega), uprizoritvijo, ki so jo v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj občinstvu premierno predstavili februarja 2017 in je bila odtlej deležna že lepega števila nagrad. Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je podelilo priznanje Aljoši Ternovšku za vlogo Bajana, na 52. Borštnikovem srečanju (2017) v Mariboru sta nagrado za igro prejela Gregor Zorc in Maruša Majer, na 48. Tednu slovenske drame (2018) v Kranju pa je predstava dobila dve nagradi, Šeligovo in nagrado občinstva.

Uprizoritev obravnava globalizacijo in kapitalistične tržne sisteme ter ameriško pop kulturo, ki se širijo v vse kotičke sveta. Ukvarja se z vprašanjem, kako se je posameznik – mali človek – znašel v sistemih preteklosti in preživel v njih in kako nas je vrtinec zgodovine peljal naprej, dokler nas ni izpljunil na obalah naše sodobnosti. Ustvarjalci so gledalcu želeli približati idejno moč ironično-satiričnega odnosa do človeka in družbe in poiskati nove časovne in prostorske okvire utelešenja sedanjosti. Stenico Majakovskega so v ustvarjalnem procesu prenesli v obdobje socialistične Jugoslavije, in tako je postala (tudi) naša/njihova. Toda za sobivanje v družbi je vedno ključen odnos med posameznikom in kolektivom. Zato so se vprašali, kako je bilo s posameznikom in svobodo pred petdesetimi leti in kako je danes. Tako v socializmu kot kapitalizmu je posameznikova svoboda omejena. Kaj je včasih povezovalo kolektiv in kaj ga danes? Skupne ideje in solidarnost ali vsiljiva ideologija, ubogljivost in strah pred avtoritetami? V sodobnem potrošniškem kapitalizmu je na pohodu ekstremni individualizem, vendar je posameznik izjemno omejen, podvržen ekonomiji prostega trga, včasih se zdi izgubljen. »Ponorčevali smo se iz človeške slabosti in družbene distopičnosti. Hkrati pa preizpraševali vrednote, iskali utopijo in povezovanje,« so povedali ustvarjalci Stenice.

Predstavo je režiral Jernej Lorenci (1973), kiv sodobnem slovenskem gledališču za enega najbolj individualnih, umetniško pronicljivih in iščočih režiserjev, in to ne le svoje generacije.

V avtorskem projektu Stenica nastopajo Vesna Jevnikar, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko, Iztok Drabik Jug k. g., Nataša Keser k. g., Maruša Majer k. g. in Gregor Zorc k. g.

Stenica, Naš razred, PGK

Povezani dogodki