PGK, 11. 5. 2018

Predstava Mrtvec pride po ljubico potuje v Romunijo

Na Mednarodnem gledališkem festivalu Reflex 4, ki v mestu Sfântu Gheorghe letos poteka med 4. in 16. majem, bo v nedeljo, 13. maja ob 20. uri in še naslednji dan, v ponedeljek, 14. maja ob 17. uri, na sporedu predstava Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico.
Foto: Mare Mutić
Foto: Mare Mutić
Foto: Mare Mutić

Drama Mrtvec pride po ljubico je premiero v Prešernovem gledališču Kranj doživela pred štirimi leti v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj, na oder jo je postavil Jernej Lorenci, v vlogah pa so se znašli Ana Urbanc k. g., Vesna Pernarčič, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Darja Reichman, Borut Veselko, Vesna Jevnikar, Judita Polak k. g. in Ciril Roblek k. g.

Lorenci je gledališki režiser, ki s svojimi uprizoritvami že več kot petnajst let burka slovensko gledališko morje, njegov zalet pa pušča brazde tudi v tujini. Bil je umetniški vodja Gledališča Ptuj, za režijsko delo pa je prejel mnogo domačih in mednarodnih nagrad. Leta 2006 je postal asistent, leto kasneje pa docent za področje gledališke in radijske režije na ljubljanski AGRFT. V Prešernovem gledališču se je kot režiser predstavil v sezoni 2011/2012 z drzno postavitvijo kultnega besedila sodobnega angleškega dramatika Martina Crimpa Kako jemati njeno življenje. Na Borštnikovem srečanju leta 2012 je predstava Nevihta Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega v njegovi režiji in izvedbi MGL prejela kar devet nagrad, tudi za najboljšo uprizoritev in režijo.

Tudi njegova postavitev Mrtveca je že več let zelo odmevna in na vseh gostovanjih izjemno lepo sprejeta. Doslej je predstava obredla že devet pomembnih festivalov v tujini, ekipa pa je domov prinesla osem nagrad. Po tem sodeč je Mrtvec pride po ljubico brez dvoma najbolj uspešna predstava Prešernovega gledališča Kranj.

Drama Mrtvec pride po ljubico ima korenine v istoimenski ljudski pesmi in tudi v Prešernovi predelavi Burgerjeve Lenore. Svetlana Makarovič je temo obdelala pretresljivo in drugače, jo uzrla iz drugih zornih kotov. Micka je ljubila Anzelna in Anzel je ljubil Micko. Toda njuna ljubezen ni imela srečne prihodnosti. Šla je v grob skupaj z Anzelnom, Micki pa je ostalo življenje, ki ga ni hotela, življenje, kakršnega so ji hoteli vsiliti drugi ...

Makarovičeva je v svoje delo skozi shizofrenijo uvedla dve junakinji, dve Micki, ki se borita za prevlado oziroma preživetje. Ob njiju je tu še sveti Tadej, potovec, videc, spovedovalec grehov. Pa tudi dve materi sta. Mickina in Mlinarjeva. Nobena od njiju ni ušla ostremu peresu pronicljive avtorice. Mlinarjeva mati še mrtva ošteva sina in mu daje navodila, kako naj žaluje za njo. Ker ga v vsem tako prekaša in ga spominja, da je zanj žrtvovala vse, ji dolguje vsaj to, da ravna tako, kot je njej prav. Druga od Mick od Mlinarja preračunljivo zahteva, naj nanjo prepiše mlin, če hoče, da se bo poročila z njim. Pravi, da bo mlin potem lahko zažgala pri belem dnevu, saj bo njen. Pozna namreč strašno skrivnost, in sicer, da je Mlinar položil roko na Anzelna, njenega mrtvega ljubega. Prve Micke ni več, ker za pravo ljubezen v takem svetu, po mnenju Svetlane Makarovič, ni prostora ...

Samosvojo avtorico zagotovo poznajo Slovenci vseh generacij. Svoj talent razdaja na vseh poljih literature, od poezije do lutkovnih iger za otroke. Začetek njene ustvarjalne poti je močno povezan z gledališčem, saj se je po končanem študiju dramske igre najprej preizkusila na odrih Mestnega gledališča in ljubljanske Drame. Gledališču je svoj obolus že kmalu poklonila z besedili Smrad opera, Sen zelenjavne noči in dramo Mrtvec pride po ljubico, v spominu kranjskega občinstva pa je nedvomno ostala tudi njena komedija Teta Magda. Skorajda nepotrebno je omenjati njen obsežen opus za otroke, od pravljic do gledaliških del, ki jih najmlajše občinstvo gleda z neizmernim navdušenjem. Med igranimi predstavami, namenjenimi otrokom, je bila v Prešernovem gledališču nepozabna tudi njena Sapramiška.

Romunski festival Reflex 4, ki so ga v mestu Sfântu Gheorghe letos organizirali že četrto leto po vrsti, predstavlja izbor najboljših sodobnih gledaliških produkcij tekočega leta iz osrednje in vzhodne Evrope, ki se zvrstijo v dvotedenskem festivalskem dogajanju. Program pokriva široko ustvarjalno polje sodobne uprizoritvene umetnosti, saj zajema tako klasične gledališke predstave kot performanse, plesne predstave ter video in filmske projekcije, pa tudi mnoge obfestivalske dogodke, kot so koncerti in vodeni pogovori z ustvarjalci, skozi njih pa obiskovalcem ponudi tudi nekakšen pregled različnih gledaliških kultur v evropski regiji. Na ta način Reflex 4 postaja eden od privlačnejših festivalov, ki zlahka pritegne vsako leto večje število občinstva iz vse Evrope in ga tudi ohranja.

Sicer pa se Kranjčani z Mrtvecem v Romunijo odpravljajo že drugič. Pred dvema letoma, prav tako v maju, so se v Temišvarju udeležili 9. Mednarodnega gledališkega festivala TESZT 2016.

PGK, Sfântu Gheorghe, Reflex