Tamara Matevc, 4. 12. 2008

Napoved: Zaljubljeni v smrt, krstna uprizoritev januarja 2009 v SSG Trst

V repertoarju Slovenskega stalnega gledališča Trst so v sezoni 2008/2009 kar tri slovenska dramska besedila (poleg Zaljubljeni v smrt Matevčeve še Tolstojeva Kreutzerjeva sonata v dramatizaciji Branka Jordan ter komedija Žanine Mirčevske Art). Tako veliko zaupanje v domača peresa je v naših gledaliških hišah še vedno prej izjema kot pravilo in vsekakor pogumna odločitev.

V času, ko se Slovenci v Trstu zaskrbljeno ozirajo na namere italijanske vlade, ki naj bi manjšini skrčila že tako minimalna sredstva, namenjena za delovanje primarnih slovenskih ustanov v Italiji, Slovensko stalno gledališče Trst in Novi ZATO. napovedujeta krstno uprizoritev dramskega prvenca Tamare Matevc Zaljubljeni v smrt (Posvečeno Fulviu Tomizzi ob desetletnici njegove smrti) v režiji Sama M. Strelca. Dovolj hudo je že samo ob misli na to, kar se obeta Slovenskemu stalnemu gledališču Trst ob uresničitvi namer italijanske vlade: ostalo bo nekaj prostora za skromno ljubiteljstvo, kritična refleksija ambicioznih umetniških produkcij pa bo samo še žalosten spomin.

V repertoarju Slovenskega stalnega gledališča Trst so v sezoni 2008/2009 kar tri slovenska dramska besedila (poleg Zaljubljeni v smrt Matevčeve še Tolstojeva Kreutzerjeva sonata v dramatizaciji Branka Jordan ter komedija Žanine Mirčevske Art). Tako veliko zaupanje v domača peresa je v naših gledaliških hišah še vedno prej izjema kot pravilo in vsekakor pogumna odločitev.

Repertoarji Marka Sosiča iz preteklih sezon pravzaprav vedno pričajo o iskanjih, ki brezkompromisno zavračajo vsako spogledljivost s kakršnokoli predvidljivostjo v odzivu publike. Za tiste avtorje, ki ob ambicioznih ekipah na odru prvič preverjajo gledališko funkcionalnost svojih črk, so to priložnosti, za katere se lahko (vsaj) petkrat na dan zahvaljujejo nebu in drznosti umetniškega vodje.

Zgodovinski okvir Zaljubljenih v smrt je tragična življenjska in ljubezenska zgodba Danice Tomažič, sestre narodnega heroja Pinka Tomažiča, in Stanka Vuka, krščanskega socialista, slovenskega pisatelja in intelektualca. Danica Tomažič in Stanko Vuk sta se spoznala avgusta 1939 in se junija 1940 – dobra dva tedna po aretaciji Pinka Tomažič – poročila. Živela sta papirnat zakon v dobesednem pomenu besede: Stanka Vuka so aretirali oktobra 1940 in tri leta in pol je preživel v različnih italijanskih zaporih. V tem času je svoji ženi Danici Tomažič napisal okrog štiristo pisem, v katerih si je prizadeval za ohranitev in poglobitev ljubezenskega čustva med njima. Iz zaporov se je vrnil februarja 1944. Marca 1944, v času fašističnega oziroma nacističnega nasilja v Trstu, so zakonca Vuk na njunem domu na ulici Rossetti, številka 31, ustrelili še danes neznani likvidatorji, zagotovo pa so bili Slovenci.

Družina Tomažič, ki je bila v začetku 40. letih prejšnjega stoletja ena od zelo dobro stoječih slovenskih družin v Trstu, je bila v času vojne strahovito prizadeta: Ema Tomažič, mati narodnega heroja Pinka Tomažiča in Danice Tomažič, je izgubila vso svojo družino: sina, hčerko, zeta in tudi moža, ki ga je junija 1944 na ulici Rossetti med bombardiranjem pokopalo pod ruševinami. Drago Štoka se je v svoji črtici Ema Tomažičeva – herojska mati (Trst: Mladika 1999) takole spominja: Gospo Emo sem potem še velikokrat srečal. In vedno sem občudoval njen umirjen nastop, plemenitost v besedah, gosposkost v obnašanju, prijaznost, ki me ni nikdar spravljala v kakšno zadrego ali kaj podobnega. Njene lepe poteze na obrazu, njena žlahtnost v izražanju, globoka človečnost so me vselej znova osvajale. Na spominskih prireditvah je morala biti vedno v prvi vrsti, ker je pač bila mati narodnega heroja, a nikdar se nikamor ni silila, še manj pa v tem uživala. Vedela je, da mora tako biti, tudi če ji razne svečanosti, še posebej tiste demagoške ali politično preveč obarvane, niso bile pri srcu. Ni ji bilo všeč pretiravanje ali izkoriščanje njenega imena v ozke politične ali celo strankarske namene!

Olga Franza je prišla k Tomažičevim za služkinjo dva meseca po smrti Pinka Tomažiča, stara 20 let. Po njenem pripovedovanju je bila Ema Tomažič natančna in stroga gospodinja, Danica pa izredno ljubezniva in radoživa deklica. Pogosto je bil pri Tomažičevih v gosteh tudi Boris Pahor.

Marica Terčon je prišla k Tomažičevim leta 1954 in je ostala sedemindvajset let. Največ dela je imela na vrtu:

Dvojni oziroma trojni umor, ki je ostal do danes nepojasnjen in ki tudi zaradi svoje tragične skrivnostnosti dobiva mitske razsežnosti, je morda simbol prvega usodnega ideološkega razkola znotraj slovenske manjšine v Italiji. Razhajanja so danes seveda akutna v precej manjši meri kot včasih, toda kadar so trmasto zagledana v preteklost, še vedno brezplodna in rakava. Vprašanje o beli ali rdeči ali rožnati krivdi še drhti, kadar pa postaja preglasno in edino, megli naš pogled do te mere, da spregledujemo tukaj in zdaj, ki je vedno bolj samo še siv.

Jože Pirjevec o možnosti dialoga in konstruktivnih rešitvah znotraj različnih stvarnosti slovenske manjšine v Italiji:

Povezave:

SSG Trst in Novi ZATO.

Tamara Matevc
ZALJUBLJENI V SMRT
(Posvečeno Fulviu Tomizzi ob desetletnici njegove smrti)

Režiser in scenograf: Samo M. Strelec
Dramaturginja: Tamara Matevc
Lektor: Jože Faganel
Kostumografka: Zvonka Makuc
Skladatelj: Igor Zobin
Video: Antonio Giacomin
Vilončelistka: Irene Ferro Casagrande

Ema Tomažič, nesmrtna: Miranda Caharija
Danica Tomažič: Nikla Petruška Panizon
Stanko Vuk: Romeo Grebenšek
Pinko Tomažič: Primož Forte
Rina, slovenska služkinja: Lara Komar
Angelo, kremeniti vrtnar: Primož Forte

Premiera: 16.1.2009, Mala dvorana SSG Trst

pdf Gledališki list (2.8 MB)

VIDEO

Predstavitev igralcev:
Igralci o delu z režiserjem
Utrinki iz vaj
Miranda Caharija
Nikla Petruška Panizon
Romeo Grebenšek
Primož Forte
Lara Komar
Lara Komar o šolski reformi

Sogovorniki:
Marko Sosič
Olga Franza
Marica Terčon
Jože Faganel, Marko Sosič in Nikla Petruška Panizon o Fulviu Tomizzi
Jože Pirjevec
Boris Gombač
Emidij Susič

FOTOGALERIJA

fotografije z vaj

fotografije s predstave

Iskreno se zahvaljujem vsem sogovornikom, ki so se v času priprave projekta Zaljubljeni v smrt (Posvečeno Fulviu Tomizzi ob desetletnici njegove smrti) pogovarjali z menoj in mi osvetlili mnoge zanimive vidike zgodbe zakoncev Vuk ter tržaške polpretekle zgodovine in tudi sedanjosti. V lepem spominu mi ostajajo srečevanja, pogovori in dopisovanja z Tomažem Banom, Olgo Franza, Borisom Gombačem, Fulvio Hočevar, Milkom Matičetovim, Borisom Pahorjem, Marijo Jurič Pahor, Rossano Paliago, Susanno Pertot, Jožetom Pirjevcem, Jankom Prunkom, Markom Sosičem, Marto Verginello, Emidijem Susičem, Dragom Štoko, Vilijem Ščuko, Marico Terčon idr.

Tamara Matevc

Tamara Matevc, 13. 12. 2008
Inspirazzija: Tomizza
Z doc. dr. Suzano Pertot se je pogovarjala Tamara Matevc, 24. 12. 2008
Globarizirane, nadetnične in svetovljanske identitetne opcije zamejskih Slovencev?
Tamara Matevc, 28. 12. 2008
Andiamo ragazzi!
Samo M. Strelec, 1. 1. 2009
Novo jutro, dobro jutro.
Tamara Matevc, 15. 1. 2009
Pet do dvanajstih, pismo igralcem.
Iztočnice Tamara Matevc, 27. 2. 2010
Replike: Zvone Šedlbauer
Iztočnice Tamara Matevc, 27. 2. 2010
Replike: Mare Bulc
Iztočnica Tamara Matevc, SiGledal, 29. 4. 2010
Je umetnost kritična?