FBS, 29. 10. 2017

Nagrade 52. Festivala Borštnikovo srečanje

Obrazložitve nagrad strokovne žirije 52. Festivala Borštnikovo srečanje:
Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič
Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič
Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič
Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič
Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič
Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič
Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič
Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič
Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič
Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič
Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič
Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič

Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev

Nemoč v režiji Primoža Ekarta ter izvedbi zavoda Imaginarni in Mini teatra Ljubljana (z večino glasov)

Snovalci predstave Nemoč so ustvarili redko sintezo vseh elementov uprizoritve in jih povezali v vznemirljivo gledališko dejanje z izčiščenim družbenim stališčem, ki pa se ne izogiba ranljivosti. Izbor besedil, dramaturgija predstave, scenski prostor, kostum, igra in funkcionalna uporaba glasbe se v predstavi Nemoč režiserja Primoža Ekarta sestavijo v dragoceno gledališko izkušnjo.

 

Borštnikova nagrada za prevod

Andrej Rozman Roza za prevod dela The Tiger Lillies, Julian Crouch, Phelim Dermot: Peter Kušter v izvedbi SNG Nova Gorica (soglasno)

Andrej Rozman Roza se je v svojem prevodu Petra Kuštra ponovno izkazal za virtuoza jezika, njegov prenos besedila v slovenski jezik je izrazito gledališki, živ in plastičen. Z lahkoto prehaja med visokim literarnim in nižjim pogovornim jezikom, ob čemer vzpostavi novo celoto, igriv in bogat jezikovni univerzum.

 

Borštnikova nagrada za kostumografijo

Alan Hranitelj za kostumografijo v uprizoritvi Leonce in Lena v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega (z večino glasov)

Redko se zgodi, da bi kostumografija tako celovito vstopila v prostor igre, režije in dramaturgije, kot se je to ustvarilo v predstavi Leonce in Lena. Kostumi delujejo kot govoreči kipi, ki se norčujejo iz malomeščanskega gledališča, nekritičnega do lastne produkcije. Alan Hranitelj je z njimi dosledno usmerjal način igre, gib igralcev in ustvaril osnove za situacijsko komiko.  

 

Borštnikova nagrada za scenografijo

Damir Leventić za scenografijo v uprizoritvi Nemoč v izvedbi Zavoda Imaginarni in Mini Teatra Ljubljana (soglasno)

Na prvi pogled preprosta scena Damirja Leventića obsega celovit likovni koncept. Gledalka namesto udobne gledališke stavbe vstopi v intimni svet opuščenega stanovanja. Meščanski prostor v razkroju poudarja brezizhodno stanje politične, ekonomske in osebne krize lika. Minimalistična scenografija z domiselno uporabo vseh površin v prostoru postane zaslon ekonomskih paradigem in kriz prve dekade milenija. Scena v predstavi Nemoč nas vrača skupaj z aktualnim besedilom k umetniškemu kredu »manj je več«.

 

Borštnikova nagrada za avtorsko glasbo

Damir Avdić za avtorsko glasbo v uprizoritvi Antigona v izvedbi SNG Drama Ljubljana (soglasno)

Damir Avdić je umetnik, ki ga svet izrazito boli. Njegove avtorske pesmi jasno vzpostavljajo odnos do krivic v svetu, brezkompromisen je do sveta kot tudi do sebe in svojih slabosti v njem. Ko Avdić obsoja svet, sebe nikoli ne izvzema iz njega, kar je danes resnično izjemna redkost. Do sebe zmore vzpostaviti distanco, ne razume se za popolno bitje v svetu krivic, ampak je del krivičnega sveta, ki ga kot takega s svojimi človeškimi slabostmi in ranljivostjo tudi soustvarja.  

 

Borštnikova nagrada za mladega igralca

Nik Škrlec za vlogo Hansa Schniera v uprizoritvi Nemoč v izvedbi Zavoda Imaginarni in Mini Teatra Ljubljana (soglasno)

Nik Škrlec je s prehajanjem med distancirano in ekspresivno igro utelesil nemoč posameznika v boju za preživetje v času brutalnega neoliberalnega kapitalizma, ki se zažira v najintimnejše plasti življenja. Škrlec z artikuliranim igralskim telesom lahkotno žonglira z različnimi emotivnimi stanji in odrskimi veščinami.  

 

Štiri Borštnikove nagrade za igro

Ana Urbanc za vlogi Jenny v uprizoritvi Tisti občutek padanja v izvedbi Drame SNG Maribor in Majdalenke v uprizoritvi Ljudožerci v izvedbi Drame SNG Maribor (soglasno)

Jenny Ane Urbanc je v Tistem občutku padanja kot nekakšna različica sodobne Alice, ki se znajde v svetu rokenrola in njegove prepoznavne ikonografije. Zaradi prizemljenosti svoje prezence ne dopusti, da se v tem svetu utopi kot drugi liki. Če kot Jenny udejanja minimalistična igralska sredstva, kot Majdalenka v Ljudožercih pokaže zastrašujočo odprtost in ekstatično energijo brez meja, ki jo vodi v smrt.  

 

Maruša Majer za vlogo v uprizoritvi Stenica v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj (soglasno)

Maruša Majer je s svojo igro v ospredju pokazala redko videno eksplozijo ljubezenskega zanosa, ki se upira realnosti, medtem ko je z igro brez besed v drugem planu izrazila intenzivno odrsko prezenco s presežnim emotivnim nabojem.

 

Gregor Zorc za vlogo v uprizoritvi Stenica v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj (soglasno)

Gregor Zorc obvlada pestro paleto igralskih odtenkov, od komičnih do dramatičnih, navzven brez napora prehaja od lika do performerja ali improvizira. S svojo hipnotično odrsko prezenco začara ne samo oder, temveč tudi občinstvo, ki hvaležno in razigrano sodeluje.

 

Igralski kolektiv v uprizoritvi Človek, ki je gledal svet v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča (soglasno)

Slovensko mladinsko gledališče je velikokrat dokazalo, da sta kolektivno delo in načelo snovalnega gledališča integralna dela njegovega ustvarjanja. V predstavi Človek, ki je gledal svet gre za odprto gledališko obliko, kjer se prepletajo globalna vprašanja z intimnim prispevkom v obliki osebnega albuma fotografij in zgodb igralcev. Prav sopostavljanje dramskih in performativnih prizorov stopnjuje dogajanje v odgovoren in komunikativen umetniški prikaz sveta, ki ga svež, angažiran kolektiv suvereno preigrava.

 

Borštnikova nagrada za najboljšo režijo

Žiga Divjak za režijo uprizoritve Človek, ki je gledal svet v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča (soglasno)

Ko se zdi, da se snovalno gledališče pogosto zaplete v izpraznjenost svoje forme in odtuji od občinstva, ga Žiga Divjak v tekmovalnem programu festivala napolni z vsebino. Ta gledališki format je v tesnem sodelovanju s celotno umetniško ekipo osmislil ne samo vsakega posameznika in posameznico na odru, ampak tudi pri občinstvu ustvaril kompleksen pogled na ranljivost ljudi in narave v sodobnem svetu.

 

Borštnikova nagrada po presoji žirije

umetniški kolektiv uprizoritve Ljudožerci za uprizoritev dramskega besedila Gregorja Strniše Ljudožerci v izvedbi Drame SNG Maribor (soglasno)

Strniševi Ljudožerci so bili od svojega nastanka v Sloveniji uprizorjeni samo štirikrat. Zato je uprizoritev besedila v današnjem času dokaz, da smo priča izjemnemu umetniškemu delu, ki z metaforo kaže na podiranja še zadnjih ostankov moralnih, socialnih, političnih in družbenih vrednot. Njegova angažiranost šteje za univerzalno veličino poetičnega besedila. Skupaj z vsemi ustvarjalkami in ustvarjalci uprizoritve predstavlja ponavljajoči se mrtvaški ples z besedami, ki jih v sodobnem gledališču resnično razumemo: »Táko je ko surovo jajce, z rumenjakom življenja, beljakom smrti in trdo lupino končnosti, ki plava v neskončnem morju nenaravnega sveta.«

Povezava: Poročilo strokovne žirije 52. Festivala Borštnikovo srečanje

***

 

Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone (2016/2017) prejme predstava Zločin in kazen po predlogi Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, v režiji Mirjane Medojević in produkciji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Predstava Zločin in kazen vstopa v razmerje z razsežnostjo romana, ki ima poleg tega na ramenih težo zgodovine, skozi ključni dimenziji predstave, z njenim prostorom in njeno časovnostjo. Umeščena na razpotje dveh krakov Tunela, najde v mračnih, vlažnih poteh tega kraja meseno uprostoritev. Njeno trajanje odpira prostrane in detajlirane podobe bednih, ponižanih in razžaljenih. Trije igralci spretno prehajajo med različnimi liki, njihovi individualni glasovi se razkrivajo v skupni igri, v dialogu. Predstava z natančnim in poetičnim gledališkim jezikom razpre duhovni kozmos Dostojevskega, hkrati pa vseskozi preverja odnose v prerezu skupnega časa, tudi tiste z gledalci.

Knjige za nagrado DGKTS so podarili Slovenski gledališki inštitut (SLOGI), Festival Borštnikovo srečanje (FBS), Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost ter Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (AGRFT UL).

Povezani dogodki