V Maribor se je z zadnjim avgustovskim ponedeljkom za slaba dva tedna preselilo enajst tujih in domačih umetnic in umetnikov, ki bodo tako na individualni kot skupinski ravni v okviru Nagibovega inkubatorja ustvarjali in delili svoje izkušnje in umetniške prakse. Nagib inkubator organizira Društvo Nagib kot preddogodek prvi sezoni sodobnih uprizoritvenih umetnosti v Mariboru “Nagib na oder”.
***
Draga bralka,
dragi bralec,
pričenjam na koncu. Tole pismo zapisujem hitro, kot se le da, v želji, da ohranim svežino vtisa, o katerem bo najprej tekla beseda, kajti danes sem bila na avdiciji. Na avdiciji za producente.
Naj razložim: naša rezidentka, performerka, mojstrica neštetih talentov, Ajda Tomazin, zelo fino dekle, ki je sicer ravnokar končala magisterij umetnosti koreografije in performansa v Nemčiji, v Nagibovem inkubatorju na avdicijo kliče producente.
No, njeno povabilo velja tudi vam, draga bralka-producentka, dragi bralec-producent. Ajda ima v času rezidence svojo pisarno v Vetrinjskem dvorcu, je pa zelo prilagodljiva, saj je avdicije izvajala tudi že na stolih pod palmami, zato se je mogoče z njo v času inkubatorja (in potem) dogovoriti tudi kako drugače.
Kljub temu da – ali pa morda ravno zato, ker je za mizo na velikem stolu pred menoj sedela renesančna umetnica Ajda, izkušnja avdicije za producente ni bila boleča. Dobrih dvajset minut v Ajdini pisarni je minilo precej hitro in me – tokrat kot producentko – ravno toliko zintrigiralo, da bi si želela še.
Ker ne bi rada izdala (vseh) skrivnosti avdicije, bi vas, drage bralce, toplo povabila, da se odzovete povabilu raziskovalnega procesa, ki ga bo, čisto mimogrede, Ajda premierno predstavila novembra v okviru "Nagiba na oder".
Čisto mogoče je, da se na tovrstni avdiciji, ki jo je Ajda pričela v Avstraliji in jo sedaj nadaljuje v Sloveniji, nato pa jo bo še na Hrvaškem in v Nemčiji, spletejo nova poznanstva in – kdo ve – mogoče celo novi projekti!
Toliko o tem. Drugače smo danes dopoldne sledili našemu režiserju Simonu Belaku, ki je prisotnim razložil, kako si predstavlja “Dogodek v mestu”, torej finalno javno prezentacijo inkubatorja, ki bo odprta za javnost in brez vstopnine. Današnji režiserski obeti za petek, 5. septembra, so zelo mamljivi! (Pridi kaj pogledat!)
Če na koncu skočim še na začetek, smo torkov “sharing practice” preživeli pod vodstvom avstralskega plesalca, koreografa, performerja Zaimona Vilmanisa, ki nas je razdelil v pare, da bi se, drugi dan inkubatorja, malce bolje spoznali. Ob koncu svoje ure nas je pozval, naj mu med rezidenco dodelimo nek “task” oz. nalogo. Razmišljam, da bi to izkoristila in ga povprašala, ali bi mogoče želel napisati kakšno pismo zate, moj dragi bralec.
Sicer pa, preden pozabim, so mu prvo nalogo dodelila dekleta iz kolektiva Fingersix. Poslale so ga na ulico, da je mimoidoče spraševal o njihovih željah za prihodnost.
Ker sem današnje pismo naslovila s Tomaževo (Dualik Street-Fashion) idejo o antidepresivni obleki, o kateri sem ti govorila že v prvem pismu, danes sledim in pozivam tudi tebe, da mogoče opustiš kako (slabo) navado …
Z najlepšimi pozdravi iz Maribora,
vedno tvoja,
A.