Temeljna značilnost igralskega dela (in same gledališke umetnosti) je minljivost, zato gledališko igro običajno opišemo kot izmuzljiv umetniški izraz, ki živi v trenutku predstave. Nemogoče ga je ohraniti v celosti njegove uresničitve.
Na novi razstavi Mejniki gledališke igre je izjemno široko področje gledališke igre na Slovenskem predstavljeno iz različnih zornih kotov obravnave: kronološki kot kratek zgodovinski prelet posameznih historičnih poglavij in nekaterih izstopajočih igralskih izrazov, primerjalni, kjer so slogovne razlike prikazane na osnovi različnih odrskih upodobitev, iskateljski s predstavitvijo izbranih primerov drugačnega pristopanja k igri in h gledališkemu ustvarjanju ter pedagoški, ki se skozi razmisleke današnjih profesoric in profesorjev na UL AGRFT posveča vprašanjem formiranja novih igralskih generacij, igralskih metod in tehnik.
Obiskovalke in obiskovalci razstave so k odkrivanju gledališke igre vabljeni z vstopom v tipično gledališki prostor – v dvorano. Vendar pa želi razstava pozornost pritegniti tudi zunaj nje: z razmisleki, spomini in anekdotami, ki na svoj način prispevajo k ohranjanju gledališke igre.
Razstava metodološko izhaja iz izbranih fotografskih, zvočnih in avdio-vizualnih posnetkov. Temeljno vodilo pri pripravi razstavnih vsebin je bilo izhajanje iz gradiva, ki ga hranijo zbirke Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja. Ob sodelovanju z UL AGRFT ter s slovenskimi gledališkimi hišami in producenti predstavlja pomemben prispevek k razstavi tudi sodelovanje s Tonetom Stojkom, ki hrani bogat arhiv videoposnetkov predstav.
V letu 2020 je Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) – Gledališki muzej, pod vodstvom tedanje direktorice Mojce Jan Zoran, sklenil dogovor o kreativnem partnerstvu s priznanim oblikovalcem in ljubiteljskim slikarjem Marjanom Platovškom. Platovšek se je kot ljubitelj gledališča in vsega, kar je povezano z njim, odločil, da se velikanom gledališke igre pokloni z izdelavo njihovih portretov. Slika v svoji prepoznavni tehniki, ki temelji na stilizaciji fotografske podobe, kot izvoren produkt tehničnih eksperimentov v hiperrealistični podobi.
V oktobru 2020 je bila v okviru Festivala Borštnikovo srečanje predstavljena prva serija portretov prejemnic in prejemnikov Borštnikovega prstana kot zasnutek in napoved velikega projekta – upodobitve vseh nosilk in nosilcev najvišjega igralskega odličja za življenjsko delo pri nas. Slike nastajajo po predlogi fotografij Marka Modica, ki že vrsto let za SLOGI fotografira prejemnice in prejemnike Borštnikovega prstana, in drugih fotografov, avtorjev fotografij, ki jih hrani Ikonoteka SLOGI. Stalno postavitev je razstava Platovškovih slik doživela na gradu Turjak in se sproti dopolnjuje.
Tako je SLOGI prek Platovška vzpostavil kontakt z upravljavcem gradu Turjak, direktorjem podjetja Delo osvobaja, g. Jožetom Zalarjem, ki je ponudil prostor za postavitev stalne razstave s področja gledališča. Gre za prehodni prostor, ki je neposredno povezan s hodnikom, kjer so razstavljene Platovškove slike. Zato se je povezava izoblikovala tudi na vsebinski ravni, z odločitvijo, da bo razstava obravnavala gledališko igro na Slovenskem.
Povezava državnega muzeja, ki skrbi za ohranjanje in predstavljanje materialne in nematerialne dediščine slovenske gledališke zgodovine, s kulturnim spomenikom državnega pomena je vsaj nekoliko tudi gledališke narave. Grad Turjak je bil namreč dolgo v lasti rodbine Auersperg, znane tudi po podpori, ki jo je namenjala umetnosti.