Razstava Mejniki gledališke igre, ki se ozira tudi v zgodovino slovenskega gledališkega ustvarjanja, si ne domišlja, da bo trdno zgrabila neujemljivo, kot tudi ne, da bo med mejnike zajela vsa raznovrstna pretekla igralska udejanjanja. Ponuditi želi izkušnjo občutenja gledališke igre. V dvorani kot razstavnem prostoru, ki poudari neločljivo povezanost igre z gledanjem, bo vabila k odkrivanju posameznih historičnih poglavij in tudi slogovnih razlik pri utelešenjih istega dramskega lika. Metodološko izhaja iz izbranih fotografskih, zvočnih in avdio-vizualnih posnetkov, ki podajajo temeljne poteze posameznih igralskih izrazov.
Vsebine, ki bodo postavljene kot dopolnilo v zaodrju dvorane, zasledujejo igralske spomine in druge vrste ohranjanja gledališke igre.