Po lanskoletnem nastopu na Ljubljana festivalu kazahstanski državni balet letos v Ljubljani gostuje že drugič. Na sporedu letošnjega 72. Ljubljana festivala je baletni spektakel v Gallusovi dvorani CD še v torek.

Balet prikazuje junaštvo gladiatorja Spartaka, ki je bil med leti 73-71 pr. n. št. na čelu enega največjih uporov sužnjev v antičnem Rimu. Pridružilo se mu je več deset tisoč sužnjev.

Umetniška vodja baleta Astana Opere, svetovno znana primabalerina in koreografinja Altinaj Asilmuratova je na današnji novinarski konferenci povedala, da je Spartak tehnično zahteven, sicer pa gre za silovit in čustven balet, ki poleg velikega števila plesalcev zahteva visoko profesionalnost in izjemno kondicijo. Je tudi ena redkih baletnih prestav, kjer je težišče na moških plesalcih, vključno z naslovnim likom.

V vlogi Spartaka že desetletje, odkar je Astana Opera pridobila pravice za baletni spektakel, pleše Bahtijar Adamžan. Ta je na današnji novinarski konferenci povedal, da je, odkar jo pleše, rasel z vlogo. Ob tem je izrazil upanje, da bo balet pri slovenskem občinstvu vzbudil željo po obisku Kazahstana ter pripomogel k okrepitvi kulturne izmenjave med državama.

Poleg Adamžana v nosilnih vlogah plešejo še Arman Urazov kot Kras, Madina Unerbajeva kot Frigija, Ajgerim Beketajeva kot Ajgina in Serik Nakispekov kot gladiator.

Hačaturjan je balet Spartak začel pisati med drugo svetovno vojno, decembra 1941. Navdih je poiskal v junaški podobi Spartaka in uporu sužnjev. Delo je bilo dokončano leta 1954 in uprizorjeno dve leti kasneje. Balet sam je dobil končno obliko leta 1968 s koreografijo Grigoroviča.

Astana opera je bila ustanovljeno leta 2013 na pobudo prvega kazahstanskega predsednika Nursultana Nazarbajeva. S svetovnimi turnejami in sodelovanjem z zvezdami, kot so Placido Domingo, Zubin Mehta, Valerij Gergijev in Ana Netrebko, se je po navedbah Ljubljana festivala hitro uveljavila kot ena največjih tovrstnih srednjeazijskih ustanov.

Spartak je tretji in zadnji balet Hačaturijana. Koreografija, ki jo je Grigorovič ustvaril za balet Spartak, pa spada med njegove najslavnejše, med katere se uvrščajo tudi Hrestač, Trnuljčica in Ivan Grozni.

Poleg Spartaka je na programu Ljubljana festivala v začetku julija še več drugih dogodkov. Že v sredo in četrtek bo z Budimpeštanskim koncertnim simfoničnim orkestrom pod vodstvom dirigenta Adrasa Kellerja oziroma Alekseja Kornienka kot solist nastopil ruski pianist Mihail Pletnev.

V Gledališču Glej bo v petek gledališko-plesna uprizoritev Anton Podbevšek Teatra S samimi samotami obdana samota. V Križankah se v nedeljo začenja tradicionalna 27. mednarodna likovna kolonija. Letos bodo na povabilo selektorja Toma Vrana ustvarjali štirje umetniki, ki prihajajo s Kitajske, Češke, Severne Makedonije in Turčije, ter štirje slovenski umetniki. V gosteh so Zgao Peizhi, Sofie Švejdova, Zlatko Krstevki, Ahmet Ozel, Marko Tušek, Luka Širok, Andreja Srna in Simon Mlakar.

Prihodnji ponedeljek se bo začel s koncertom južnokorejskega Filharmoničnega orkestra iz Seongnama ter opero Giuseppeja Verdija Trubadur, ki je poleg 8. julija na sporedu še 10. julija. V znamenju nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna pa bo prihodnji torek, ko bo pod vodstvom Zubina Mehte in s solistko, violinistko Lano Trotovšek nastopil Orkester Majskega glasbenega festivala iz Firenc.