Vilma Bukovec Kambič se je rodila 27. februarja 1920 v Trebnjem. Po opravljeni maturi na gimnaziji v Novem mestu je v Ljubljani študirala pravo in glasbo, pri Jeanette Foedransperg pa petje. V času italijanske okupacije je bila internirana v Italijo, ko se je vrnila, pa je študirala solopetje pri Adu Darianu na ljubljanski glasbeni akademiji. Postala je članica zbora ljubljanske Opere. Kot solistka je debitirala leta 1944 z vlogo Siebla v Gounodovem Faustu, so sporočili iz ljubljanske Opere.
Postala je ena prvih solistk ljubljanske Opere in v svoji karieri nastopila v skoraj vseh vlogah opernega repertoarja za lirski in pozneje tudi dramski sopran. Bila je Manon v istoimenski Massenetovi operi, Marinka v Prodani nevesti - s to vlogo se je leta 1982 po štiridesetih letih umetniškega poustvarjanja poslovila od opernih desk -, bila je Čo-čo-san v Madame Butterfly, Margareta v Faustu, Kerubin v Figarovi svatbi, Mimi v La boheme, Jenufa, Thais, Saloma, Tosca, Aida in Desdemona.
Pela je v krstni uprizoritvi Poličeve opere Mati Jugovićev ter v Švarovih operah Slovo od mladosti in Ocean. Z velikim uspehom je nastopila v vlogi Katarine Izmajlove v Šostakovičevi istoimenski operi.
Z ansamblom ljubljanske Opere je veliko gostovala, kot solistka pa je bila deset let redna gostja v francoskem Toulouseu. Nastopala je tudi v Belgiji, Sovjetski zvezi, na Poljskem, Češkem, v Romuniji, Grčiji, Bolgariji, Egiptu, Španiji, na Kitajskem in drugod. Veliko je snemala na Radiu Slovenija.
Vilma Bukovec je za svojo poustvarjalnost, ki sta jo prevevali velika pevska kultura in pristna odrska igra, prejela vrsto nagrad in priznanj. Med drugim prvo nagrado in zlato medaljo na tekmovanju v Touluseu (1954) ter prvo nagrado na tekmovanju v Verviersu (1955). Prešernovo nagrado je prvič prejela leta 1957 za vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi, leta 1982 pa je ob slovesu od dejavnega petja na odru ljubljanske Opere prejela še Prešernovo nagrado za življenjsko delo ter Betettovo nagrado.
Primadona Vilma Bukovec Kambič je petju posvetila 40 let življenja. Leta 2000 je ob 80-letnici prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za izjemno življenjsko delo in prispevek k visoki ravni slovenske operne poustvarjalnosti in za uveljavljanje slovenske kulture v mednarodnem prostoru.
Zadnja leta je prebivala v Domu za starejše občane v Trnovem v Ljubljani. Iz Opere so sporočili, da jo bo celoten ansambel ohranil v lepem spominu.