Lena Gregorčič, SiGledal, 28. 6. 2011

»Mladi levi so zelo vesel festival!«

O programu letošnjih Mladih levov, ki pridejo na spored avgusta, smo se pogovarjali s soprogramerko festivala, Mojco Jug.

Mojca Jug/ foto Urška Boljkovac

Z avgustom bodo v Ljubljani ponovno rjoveli Mladi levi (ML). Kdo vse bo letos gostoval na ML, je morda kdo, ki ga poznamo že iz prejšnjih let?

Letošnji festival Mladi levi bo že štirinajsti po vrsti in bo potekal med 19. in 28. avgustom na različnih lokacijah po Ljubljani. Obeta se nam zanimiv, raznolik program, kjer spet skušamo najti ustrezno razmerje med večjimi priznanimi umetniki in mlajšo mladolevovsko generacijo, ki šele začenja. Tudi letos je na programu nekaj »povratnikov«. Ivana Muller s predstavo 60 Minutes of Opportunisem, Gob Squad se vračajo s predstavo Befor your very eyes, v kateri  nastopa sedem otrok. Kot pravijo v promocijskih materialih:  »Real life children on stage.«, Betontanc s Tam daleč stran – uvod v egologijo, otvoritveno inštalacijo na ploščadi SEM bodo pripravili kolektiv Škart iz Srbije, Station hous opera pa se tokrat na Mlade leve vrača s projektom Domine. To niso navadne domine, ampak opeke, ki bodo padale po mestu, nas nekam vodile ali povezovale. Kar nekaj letošnjih projektov je produkcijsko zahtevnejših in potrebovali bomo pomoč prostovoljcev.

Torej pozivate prostovoljce, ki bi želeli sodelovati na festivalu ML?


Iščemo ljudi vseh profilov in znanj. Največ sodelavcev bomo seveda potrebovali med festivalom, pomoči pa bomo veseli tudi pred in po festivalu. Če vas sodelovanje zanima, nam prosim pišite na janja.buzecan@bunker.si ali nas pokličite na  041 644 409.

Kako pa je z nastopajočimi, ki jih festival gosti prvič?
 
Imamo veliko novih, zanimivih obrazov. Prvič predstavljamo japonsko skupino Contact Gonzo, ki bo del otvoritvenega večera. Njihove predstave so mešanica street dancea in street fighta. Letošnja otvoritev bo malce drugačna kot pretekla leta. Imeli bomo celovečerno dogajanje na ploščadi pri Slovenskem etnografskem muzeju.


Zadnji dve leti je festival nekako razdeljen na dva dela: prvi je performativen in se dogaja v dvoranah, večinoma v Stari elektrarni in manjših prostorih, potem je drugi del festivala, ki se dogaja zunaj in potrebuje participacijo občinstva, sosedov, mimoidočih. Letošnji nadnaslov festivala je »Prostori igre«. Lani je bil na primer »Vrt mimo grede«, ki smo ga organizirali skupaj s Kudom Obrat.

Kaj pa ostali dnevi festivala?

Predstavili se bosta tudi dve skupini iz Italije. Smo zelo blizu, a imam občutek, da premalo sodelujemo s to državo. Ne samo mi na Mladih levih, ampak tudi ostali festivali. Letos smo povabili k nam skupino Motus in še eno malce mlajšo skupino Ricci e Forte.

Potem je še belgijska predstava z naslovom Smatch 2, avtorice Dominique Roodthooft, ki se ukvarja z ekologijo, živalmi in naravo na bolj filozofski način, skozi filozofske tekste. Zanimiva bo francoska predstava PPP, kjer uporabljajo veliko ledu, avtor pa je Philippe Menard. Končno bomo predstavili skupino Deep Blue s predstavo You are here. Z njimi se dogovarjamo že dve leti in letos se nam je uspelo dogovoriti. V predstavi se ukvarjajo s spominom, z arhiviranjem spomina. Letos predstavljamo kar nekaj solov. Stacy Makishi je s predstavo Review of The Making of Bull: The True Story že gostovala v Sloveniji na Mestu žensk. Če si predstavljate, kje se je končal film Fargo, od tam dalje se nadaljuje njena zgodba. Skupaj z zavodom Aksioma smo iz Južnoafriške republike povabili plesalko in koreografinjo Nelisiwe Xaba, ki bo predstavila dva sola, pa odličen pripovedovalec zgodb Rui Catalao iz Portugalske. Zelo se veselimo tudi predstave Josefa Nadja in  saksofonista Akosha S.  Les Corbeaux.

Med slovenskimi predstavami, bosta  poleg Betontanca, nastopili tudi Teja Reba in Leja Jurišič s predstavo Med nama. Omeniti moram pa še en zelo zanimiv projekt, ki se bo zgodil na javnem prostoru, imenuje pa se Opera na tržnici.

Bi na podlagi naštetih predstav lahko rekli, da ima festival neko skupno točko, ki povezuje dogajanje?

Skupna točka vseh predstav je prav gotovo njihova kvaliteta. V letošnjem programu je predvsem veliko gledaliških predstav in pa projektov, ki se dogajajo zunaj in zahtevajo sodelovanje obiskovalce, sosedov, naključnih mimoidočih ...

Kdo izbira predstave oziroma kdo je glavni umetniški vodja? Dajete vtis zelo odprtega kolektiva.


Umetniška direktorica je Nevenka Koprivšek in umetniški program letos ustvarjamo Nevenka Koprivšek, Irena Štauduhar ter jaz. Skupaj se odločimo, kaj bo na programu festivala. Ogromno potujemo na različne festivale, konference, kjer je vedno možnost ogleda predstav. Prav tako se odzivamo na predloge, ki jih dobivamo od kolegov.

Bo festival
imel tudi »spremljevalni program«, lani smo lahko videli Vrt mimo grede in pa razstavi?

Obeta se nam koncert, čeprav za nas to ni spremljevalni program, ampak kar glavni. Na dan koncerta, ki bo nekje v mestu, odpeljemo vse goste na piknik, kjer sproščeno preživimo cel dan. Zvečer pa se skupaj udeležimo koncerta. Del spremljevalnega programa bosta tudi dve okrogli mizi na temo audience buildinga. Govorili bomo o tem, kako izobraževati svojo publiko in kako jo še bolj pritegniti v teater. Ena okrogla miza bo bolj lokalna, druga pa mednarodna.

Se že ve, kdo bo letos nastopal na koncertu?

Da, letos bo nastopila skupina iz Splita, ki se imenuje Dječaci. Bili so že enkrat na Metelkovi, ampak mislim, da jih slovensko občinstvo še ne pozna dobro. Koncerta se vsako leto zelo veselim!

Razstav letos torej ne bo?

Bo razstava Tanje Radež v prostorih Stare elektrarne. Podobna razstavi bo tudi inštalacija od Škartovcev. Morda bomo organizirali tudi kak sprehod po četrti Tabor. Bunker je med drugim ustanovil društvo Kulturna četrt Tabor, ki ga sestavljajo različne organizacije iz ljubljanske soseske Tabor, ki se ukvarjajo s kulturo, izobraževanjem, športom, trajnostnim razvojem in prostorsko problematiko, kar je med kulturnimi četrtmi gotovo edinstven primer.

Aha, torej vrt še obstaja?

Seveda! Obstaja in bujno raste! Bunker ima tri gredice ... pa ne samo Bunker, kar nekaj sosedov ima svoje vrtičke. Vrtovi govorijo o pomenu prostora, še posebej zelenih in družabnih površin, o ekologiji in avtentičnosti, ki jo izpodriva vsesplošna komercializacija življenja, omejitvah samozadostnosti in potrebi po solidarnosti.

Zdi se mi, da postajate tudi čedalje bolj mednarodno poznani in uveljavljeni.

Mislim, da ima festival ML zelo dobro reputacijo, uspemo dobiti tudi velike in dobre skupine, včasih tudi za malo manj denarja. Letos smo bili zelo uspešni na evropskem razpisu na programu Kultura. Dobili smo financiranje za festival Mladi levi za naslednja tri leta v višini 300.000 evrov. Za drugo leto to za nas pomeni resničen finančni napredek pri izbiranju predstav.

Pa še petnajsto leto zapored bodo …

… ja, jubilejni (smeh). V tujini so znani Mladi levi pa tudi Bunker. Ljudem je z nami in pri nas prijetno, občutek imam, da smo zelo vesel festival. Med festivalom smo seveda zelo utrujeni, ampak kljub temu gostoljubni in dobre volje. Festival pripravljamo z veliko pozitivne energije, to čuti publika in umetniki.

Nenazadnje so ML po julijskem gledališkem mrtvilu tudi nekakšna otvoritev prihodnje sezone.

Da, tako pravijo. ML se pričnejo proti koncu poletja. Ljudje so že nazaj s počitnic, ampak še vedno poletno razpoloženi. ML so odlično poletno večerno shajališče, obenem pa tudi napovedujejo jesen in s tem začetek nove sezone.

Za konec pa me zanima, ali bo letos v sklopu festivala izhajala Arena – časopis Mladih levov?

Tudi letos nadaljujemo z izdajanje festivalskega časopisa Arena. Letošnja ekipa se je zelo razširila, povabili smo študente dramaturgije, člane Glejevega ŠUKT-a, obiskovalce Maskinega seminarja za sodobne scenske umetnosti, avtorje, ki pišejo za sigledal.org, in druge. Koncept ostaja enak, morda bo kaka številka manj, da bodo pisci imeli več časa za svoje prispevke. Za nas je Arena pomembna, saj dobimo hitre odzive na dogajanje, občinstvo lahko kaj prebere med tem, ko čaka na začetek predstave, največja vrednost pa je gotovo za pisce, mlade kritike, saj jim Arena daje možnost, da se preizkusijo. Mi nikakor ne posegamo v samo vsebino in format pisanja, ne postavljamo nobenih omejitev.

 

Povezava:

Povezani dogodki

Lena Gregorčič, SiGledal, 2. 9. 2010
Sprehod skozi repertoarje 2010/11: Drama SNG Maribor
Iztočnice Lena Gregorčič, SiGledal, 14. 4. 2010
Ali se lahko naučimo dramskega pisanja?
Lena Gregorčič, SiGledal, 29. 9. 2010
Gledališče mora biti nekaj korakov pred publiko