Resničnosti brez sanj.

Merjenje zvezd.

Ali ne more biti … samo … čas.

Ali … ko hodiš stran …

ali v resnici to pomeni, da hodiš proti meni … le da greš v nasprotni

smeri … okoli Zemlje?

Zvezdna noč je.

Ali noč brez lune.

Tega kraja ne bo več tu,

ko se vrneš.

Če bi človek lahko ujel korak s svetlobnim žarkom, kaj bi videl?

Kako narediš nevidno vidno?

Kam je šla vsa snov?

Odšli smo polni.

Vračamo se prazni.

Je prah v mojih ustih, je to dom?

     Kljub temu da je njena notranjost nevidna, lahko o navzočnosti črne luknje sklepamo iz njene interakcije s preostalo materijo in z elektromagnetskim sevanjem, kakršno je vidna svetloba.

    Snov, ki pade v črno luknjo, lahko tvori zunanji akreacijski disk, ki ga segreva trenje, in tako oblikuje enega od najsvetlejših objektov v vesolju.

Tudi jaz bi rad bil raztresen v zrak.

Polno radosti po kotih.

Mora biti nekaj na drugi strani.

Ja, mogoče.

Ko pade čas.

(Fragmenti teksta za gledališki list)

Povezava: Gledališki list uprizoritve (PDF)