STA, 5. 3. 2016

Mariborska Opera z uprizoritvijo redke baročne opere Kronanje Popeje

Opera Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo prihodnji petek premierno uprizorila redkeje predvajano zgodnjebaročno operno mojstrovino Kronanje Popeje. Gre za zadnjo opero italijanskega skladatelja Claudia Monteverdija, v kateri je prvič v zgodovini uporabljen libreto, ki se navezuje na resnične zgodovinske dogodke.
:
:
Foto: Tiberiu Marta
Foto: Tiberiu Marta
Foto: Tiberiu Marta
Foto: Tiberiu Marta
Foto: Tiberiu Marta
Foto: Tiberiu Marta
Foto: Tiberiu Marta

Izziva se je lotila ustvarjalna ekipa na čelu s hrvaškim režiserjem Krešimirjem Dolenčićem in dirigentom Egonom Mihajlovićem v sodelovanju z Oddelkom za staro glasbo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

Italijanski zgodnjebaročni skladatelj Claudio Monteverdi (1567-1643) je s Kronanjem Popeje, ki je bilo prvič izvedeno leta 1643 v Benetkah, postavil nove mejnike glasbenega gledališča, saj je kot vsebino prvič uporabil resnično zgodovinsko epizodo, ki se ne navezuje na starogrško in rimsko mitologijo.

Avtor libreta Giovanni Francesco Busenello (1598-1659) se je pri snovanju alegorične drame o ambiciozni in prelepi Popeji, ki jo je Neron kljub nasvetu svojega mentorja in filozofa Seneke okronal za cesarico, oprl na ohranjene zapise starorimskih zgodovinarjev.

V tej intrigantni in kompleksni zgodnjebaročni mojstrovini se zrcali Monteverdijev izostren občutek za glasbeno gledališče, ki je na stežaj odprl vrata čutni baročni operni ekspresiji brez odvečnega moraliziranja in vnaprejšnjega obsojanja erotičnih strasti in političnih manipulacij.

"Predvsem pa je Kronanje Popeje prva velika operna stvaritev, v kateri je z glasbenimi sredstvi dovršeno orisana raznolikost človeških značajev. Opero zaznamujejo dolgi monologi, fleksibilna izmenjava recitativnih in arioznih delov, instrumentalnih odlomkov, veliko pa je tudi zaključenih in koloraturno oblikovanih arij," je v gledališkem listu zapisala muzikologinja Manica Špendal.

Na Slovenskem so Monteverdijevo opero Kronanje Popeje prvič izvedli v ljubljanski Operi v sezoni 1976/1977 v režiji hrvaškega opernega baritonista Vladimirja Ruždjaka. Tokrat je režijo prevzel Dolenčić, ki je v Mariboru lani že režiral Pogovore karmeličank.

"Libretist je hotel s Popejo prikazati moč Benetk v primerjavi z Rimom. Simbolično pomeni opera zmago Benetk nad Rimom," je Dolenčić povedal v pogovoru za časnik Večer. "Cela paleta likov je, ki so strašno moderni, moralno sporni. Ni črno-belih karakterjev, ki smo jih vajeni v operah 19. stoletja... Glasba sama po sebi danes prav tako zveni izjemno moderno," je dodal.

Baročna glasba bo izvajana na stara glasbila, orkestru pa bo dirigiral specialist za baročno glasbo Egon Mihajlović, ki na ljubljanski Akademiji za glasbo vodi katedro za staro glasbo. "Maestro Mihajlović je resnično čudežen človek, od katerega sem se ogromno naučil v tem procesu," je povedal Dolenčić.

Vlogo Popeje je prevzela Andreja Zakonjšek Krt, Nerona Barbara Jernejčič Fürst in Oktavije Silvia Susan Rosato Franchini. Med drugim nastopajo še Alfonz Kodrič, Marko Mandir, Joachim Stegmann, Petja Ivanova, Dada Kladenik, Klemen Torkar in Valentina Čuden.