STA/Maja Čehovin Korsika, 5. 4. 2018

Kulturni bazar: Desetletje prepletanja in medsebojnega oplajanja kulture in vzgoje (ozadje)

Danes bo v Cankarjevem domu potekala 10. jubilejna izdaja strokovnega usposabljanja Kulturni bazar, na katerem je v ospredju kulturno-umetnostna vzgoja. Prvi bazar se je zgodil leta 2009, odtlej pa se je prireditev zelo razvila in postala vse bolj priljubljena. Med letošnjimi temami bo v ospredju evropsko leto kulturne dediščine.

Cankarjev dom / Foto: Nebojša Tejić, STA

V minulih dveh desetletjih je kulturno-umetnostna vzgoja postala pomembna tema v svetovnih in evropskih krogih na področju izobraževanja in kulture, čemur so v Sloveniji začeli slediti z Nacionalnim programom za kulturo (NPK) 2004-2007. Leta 2006 je k tesnejšem medresorskem sodelovanju dodatno spodbudila Unescova prva svetovna konferenca o kulturno-umetnostni vzgoji.

Priprava nacionalnih smernic za kulturno-umetnostno vzgojo je bila predvidena že v NPK 2008-2011, do realizacije načrta pa je prišlo leta 2009. Dokument s smernicami je opozoril na potrebo po tesnejšem povezovanju kulture, znanosti in izobraževanja ter na pomen nadarjenosti in ustvarjalnosti vsakega posameznika, ki ju razvija prav kulturno-umetnostna vzgoja.

V desetih letih Kulturnega bazarja skokovita rast udeležencev

Prav 2009 je leto, ko se je zgodil prvi Kulturni bazar, katerega pobudniki in organizatorji so ministrstvo za kulturo (MK), ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) in Zavod RS za šolstvo.

Pri prvem bazarju je sodelovalo 150 kulturnih ustanov, javnih zavodov in nevladnih ustanov. Namen in cilji projekta, ki ostajajo aktualni, so: predstaviti kakovostne projekte in programe, ki jih kulturne ustanove ponujajo za otroke in mladino oz. za vzgojno-izobraževalne zavode, spodbuditi in predstaviti možnosti za povezovanje in sodelovanje kulturnih ustanov z vrtci in šolami, partnerstva med kulturnimi ustanovami ter okrepitev zavesti o pomenu kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje. Lani se je na bazarju predstavljalo 356 kulturnih ustanov iz vse Slovenije.

Že desetletje je izvršni producent Kulturnega bazarja Cankarjev dom v Ljubljani. V gradivu, ki sta ga ob jubileju pripravili nacionalni koordinatorki Nataša Bucik z MK in Nada Požar Matijašič z MIZŠ, so spomnili, da se je prvega bazarja udeležilo okrog 100 strokovnih delavcev, v letu 2017 pa so skupaj s prvim bazarjem v regiji, v Mariboru, gostili skoraj 1500 udeležencev.

Od leta 2010 v sklopu Kulturnega bazarja pripravijo Katalog ponudbe kulturno-umetnostne vzgoje, ki je bil sprva tiskan, kmalu pa je bil na voljo uporabnikom v e-obliki. Kulturni bazar se od leta 2012 ponaša tudi s spletno stranjo www.kulturnibazar.si, ki služi kot informacijska točka za celoten projekt in ponuja informacije o aktualnem dogajanju na področju kulturno-umetnostne vzgoje.

Partnerje iz drugih resorjev so k sodelovanju pri pripravi bazarja prvič povabili leta 2012, ko se je stalnim partnerjem prvič pridružilo ministrstvo za kmetijstvo, medresorsko sodelovanje pa je sedaj programska stalnica.

Jubilejni kulturni bazar v znamenju evropskega leta kulturne dediščine

Pri letošnji jubilejni izdaji, na kateri bo v ospredju evropsko leto kulturne dediščine, kot partnerji poleg ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sodelujeta še ministrstvo za zdravje in ministrstvo za okolje in prostor. V preteklosti je bil bazar povezan še z drugimi ministrstvi in organizacijami, od leta 2013 pa je častna pokroviteljica dogodka Slovenska nacionalna komisija za Unesco.

Po zgledu nekaterih drugih evropskih držav so leta 2014 skladno s ciljem iz NPK 2014-2017 v okviru bazarja začeli načrtneje vzpostavljati še nacionalno mrežo kulturno-umetnostne vzgoje. Tako bazar danes podpira mreženje raznovrstnih koordinatorjev, tako z ministrstev in zavoda za šolstvo kot tudi s posameznih področij kulture oziroma kulturno-umetnostne vzgoje.

Bazar se je v desetih letih tudi programsko spreminjal. Prva leta so program namenjali zlasti predstavitvam projektov s področij, ki so bila v vzgojno-izobraževalnem prostoru slabše zastopana: film, gledališče, sodobni ples, arhitektura in intermedijska umetnost. Sicer pa organizatorji vsa leta dajejo velik poudarek predstavitvam projektov, ki partnersko povezujejo vzgojno-izobraževalne zavode in kulturne ustanove ter umetnike. Posebno pozornost namenjajo tudi novim nacionalnim projektom kulturno-umetnostne vzgoje, ki jih financirajo MK in MIZŠ iz nacionalnih in evropskih sredstev.

Strokovnim delavcem iz vzgojno-izobraževalnih zavodov in kulturnih ustanov pa tudi širši strokovni javnosti želijo na bazarju predstaviti tudi primere dobrih praks v tujini, zato k sodelovanju vabijo tuje strokovnjake. Lani so gostili Paula Collarda, izvršnega direktorja mednarodne ustanove za kreativno učenje, letos pa so povabili Gerfrieda Stockerja, ki je od 1995 umetniški direktor Ars Electronice.

Poleg Evropskega leta kulturne dediščine bodo v ospredju letošnjega bazarja Cankarjevo leto ter teme Z umetnostjo o naravi, športu, gibanju, okolju in zdravju, Medgeneracijsko sodelovanje na področju kulture ter Ribarimo trajnostno.

Kulturni bazar, 7. 2. 2020
Kulturni bazar 2020