STA, 10. 9. 2019

Kranjsko in celjsko gledališče z Rajzefibrom o migracijah

Prešernovo gledališče Kranj in Gledališče Celje v novo sezono vstopata s krstno uprizoritvijo drame Gorana Vojnovića Rajzefiber. Drama, ki jo režira hrvaška režiserka Anica Tomić, govori o migracijah in integraciji ter predvsem odnosu do njih. Predstava bo v Kranju premiero doživela to soboto, v Celju pa 4. oktobra.
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank

Kot sta na današnji novinarski konferenci v Kranju povedali direktorica kranjskega gledališča Mirjam Drnovšček in upravnica celjskega gledališča Tina Kosi, sta gledališči uspešno sodelovali že dvakrat. Tokrat so k sodelovanju povabili Vojnovića, ki je napisal dramo po naročilu. "Želja obeh gledališče je, da uprizarjamo slovensko krstno dramatiko," je povedala Tina Kosi, ki je prepričana, da je naloga gledališča spodbujanje domače dramatike, ki lahko najbolj pristno govori o aktualni problematiki v tukajšnjih krajih.

Umetniška vodja kranjskega gledališča Marinka Poštrak je zagotovila, da ne bodo odnehali z opozarjanjem na pereče probleme, ki nas najbolj zadevajo, čeprav so se v zadnjih desetih letih dotaknili že praktično vseh tem, ki so za slovensko družbo najbolj travmatične. Tema migracij je ena najbolj perečih v celotnem svetu. "Z vzponom populističnih gibanj, ki opozarjajo na to, da nam grozi pogrom s strani migracij, je naša dolžnost, da s to predstavo opozorimo tudi na drugo plat," je ocenila Marinka Poštrak.

V drami je Saša prisiljen skrbeti za svojo bolno mamo. Dodatno pomoč zanjo mu najde prijateljica Daša, ki iz begunskega centra pripelje mlado iraško begunko. Čeprav je Saši skrb za mamo odveč, mu služi kot izgovor, zakaj se ne more pridružiti punci, ki je odšla na študij v London. Sanje o boljšem življenju v tujini se hitro razblinijo z njegovim spoznanjem, da bo tam za vedno tujec, da je tujina svet izločencev, tesnobe, osamljenosti in neprilagojenosti.

Aljoša Ternovšek, ki je upodobil Sašo, je v ospredje postavil vprašanje integracije. "Težava ni v človeku, ki pride v tujino, saj je prišel z željo po boljšem življenju in zato je pripravljen narediti in potrpeti marsikaj. Mi pa jih sprejemamo v bistvu zaradi lastne koristi," je pojasnil Ternovšek, ki je ugotovil, da smo problem integracije prebivalci in ne tisti, ki prihajajo. Ob tem je prepričan, da je za evropsko civilizacijo, ki je bila zgrajena na plečih drugih, nastopil čas, da nosi posledice tega.

Vojnović je spomnil, da je bil ta prostor od nekdaj tranzicijski in da to, kar se sedaj dogaja, ni nekaj novega. Je pa sedaj ta proces postal bolj viden, saj so mediji iz njega ustvarili neko zgodbo, za katero niti ne vemo, kako vpliva na naša življenja. "Živimo v pričakovanju nečesa, kar se morda sploh ne bo zgodilo. Vendar pa to pričakovanje spreminja ljudi, njihov odnos do sveta in soljudi," je opozoril.

Anica Tomić, ki je aktivna zagovornica človekovih pravic, je dodala, da Vojnovićevo besedilo ne govori toliko o drugih kot o nas samih, saj se ob migracijah ukvarjamo z našimi stereotipi. S predstavo zato želijo pokazati, da v trenutku, ko nekdo drug vstopi v našo skupnost, vzbudi naše frustracije, čeprav te z njim nimajo nobene veze.

Dramaturginja Jelena Solarić je pojasnila, da ljudje sprva pozitivno reagirajo in skušajo migrantom pomagati, ko se pojavi možnost, da nekateri izmed njih ostanejo v državi in ne nadaljujejo poti naprej na zahod, pa se pojavijo bojazni. Tako tudi v predstavi sprva z odprtostjo sprejemajo drugega, a le do trenutka, ko zadovoljuje neko podobo, ki smo jo o njem ustvarili, potem pa se začnejo problemi in na površje pridejo strahovi.

Uprizoritev je nastala v sodelovanju celotne ekipe v procesu vaj. V njej nastopajo igralci obeh gledaliških ansamblov, poleg Ternovška tudi Lučka Počkaj, Miha Rodman, Tanja Potočnik, Lina Akif, Ciril Roblek in Tarek Rashid.

PGK, Gledališče Celje, Anica Tomić, Rajzefiber

Povezani dogodki

Jelena Solarić, 14. 9. 2019
Drugi vedno ostane drugi