Pogovor z naslovom Ali je zgodovina slovenske dramatike tudi zgodovina slovenskega gledališča? Hommage Jožetu Koruzi in Tarasu Kermaunerju bo potekal od 18. ure v Slovenskem gledališkem muzeju na Mestnem trgu 17. Debato bosta moderirala dr. Mateja Pezdirc Bartol in dr. Tomaž Toporišič, sodelovali pa bodo Ivo Svetina, Veno Taufer, dr. Blaž Lukan, dr. Alenka Jensterle Doležal ter dr. Krištof Jacek Kozak. Literarna zgodovinarja Jože Koruza in Taras Kermauner sta bila pomembna teoretika slovenskega gledališča, zbrana okoli ustvarjanja Odra 57 in ves čas v živem stiku s pisano in govorjeno odrsko besedo. Kot izhodišče za pogovor o razmerju med gledališko teorijo in prakso so si sodelujoči na okrogli mizi vzeli dve njuni misli:

»Vsaka – tudi slovenska – dramatika je z gledališčem notranje povezana.« (Taras Kermauner)

»Dramatika za razliko od drugih literarnih zvrsti ni odvisna le od ustvarjalne volje posameznega oblikovalca, ampak je bistveno povezana in pogojena v kulturnih institucijah, ki jih skupno imenujemo gledališče v najširšem pomenu besede. Za Slovence in njihovo dramatiko je ta odnos še posebej pomemben, ker kot nekonstituiran narod, živeč pod tujo oblastjo, dolga časa nismo imeli svojega gledališča ali podobne kulturne ustanove.« (Jože Koruza)

Kot posrečeno uverturo k večerni okrogli mizi lahko razumemo referat Iva Svetine iz Slovenskega gledališkega muzeja Uvod v Kermaunerjevo umevanje slovenske dramatike. Svetina se bo v svojem predavanju natančneje posvetil Kermaunerjevemu velikemu projektu Rekonstrukcije in/ali reinterpretacije slovenske dramatike (RSD), v okviru katerega je Kermauner »vstopal v in izstopal iz« slovenskih dramskih tekstov, med njimi v duhu strukturalizma iskal skrite vezi ter povezovalne elemente in medsebojna oplajanja. Dragocen v tem pogledu je Kermaunerjev odmik od t. i. tradicionalne univerzitetne znanosti, ki mu na svoji poti k »teologiji Drugosti« omogoča izjemno razsrediščen in nehierarhični pristop k njegovemu raziskovalnemu predmetu. Tudi zaradi tega, kot bo skušal prikazati Svetina, je lahko Kermauner pod svoj drobnogled vzel toliko še neobjavljenih, neuprizorjenih, prezrtih tekstov, ki bi bili brez njega zapisani pozabi.

Primož Vitez s Filozofske fakultete bo v referatu Gledališki govor kot jezikovna iluzija predstavil dramsko predlogo v luči interpretativnega potenciala, ki ga ima kot govorjena beseda na odrskih deskah. Skušal bo opozoriti predvsem na specifičnost drame kot t. i. »pisne sugestije odrskega govora«, ki mora za uspešno kreiranje odrske iluzije upoštevati mnogoštevilne lastnosti govora, od povsem organskih do sociolingvističnih.

Možnost za pogled na stanje sodobne slovenske dramatike zunaj meja države ponuja danes s svojim referatom Andrej Leben z graškega Inštituta za slavistiko, ki predstavlja analizo Novejša (slovenska) dramatika na avstrijskem Koroškem. Leben bo skušal nakazati posebnosti dramskih besedil, ki nastajajo na Koroškem, ter spremembe, ki se dogajajo na tem področju od 30. let 20. stoletja do danes. Ob sprehodu skozi ustvarjalno dejavnost tega časa se bo sprva smiselno ustaviti predvsem pri opusu Florjana Lipuša ter Janka Messnerja, v novejšem času pa budijo interes številne samonikle mladinske gledališke skupine, ki s svojimi projekti prejemajo nagrade na obeh straneh meje. Na koncu se je vredno spomniti tudi na v Celovcu živečo dramatičarko Alenko Hain, ki je bila leta 2008 v izboru za Grumovo nagrado.

***
Današnji program simpozija:
 
9.00     Alojzija Zupan Sosič, Ljubljana, Slovenija
              Dramske prvine v sodobnem slovenskem romanu
9.15     Breda Marušič, Celje, Slovenija
              Dramatizacija v slovenskem gledališču med letoma 1865 in 2010
9.30     Irena Avsenik Nabergoj, Ljubljana, Slovenija
              Ljubezen med željo in žrtvijo v Krstu pri Savici pri Francetu Prešernu ter v dramskih poustvaritvah Zorka Simčiča in Dominika Smoleta
9.45     Marjetka Golež Kaučič, Ljubljana, Slovenija
              Transformacije ljudskih balad v dramska besedila (od Lavtižarja do Jančarja): Vprašanja žanrskih premikov, vsebinskih zasukov in performativnosti
 
10.00–10.20    Diskusija
 
10.20   Vera Smole, Ljubljana, Darinka Suljević, Kočevje, Slovenija
              Narečna igra kot sredstvo ohranjanja žive kulturne dediščine
10.35   Ana Beno, Ljubljana, Slovenija
              Etnološki pogledi na ljudsko gledališče
10.50   Vladimir Osolnik, Ljubljana, Slovenija
              Južnoslovanske teme v slovenski dramatiki 19. stoletja
11.05   Katarina Jaklitsch Jakše, Ljubljana, Slovenija         
              Podoba Turkov v slovenski dramatiki
 
11.20–11.40    Diskusija
 
11.40–12.00    Odmor (Mala sejna soba)
 
12.00   Janja Žitnik Serafin, Ljubljana, Slovenija
              Slovenska izseljenska dramatika in njeno mesto v matični kulturi
12.15   Andrej Leben, Gradec, Avstrija
              Novejša (slovenska) dramatika na avstrijskem Koroškem
12.30   Bogomila Kravos, Trst, Italija          
              Drame Josipa Tavčarja

13.00–13.20    Diskusija
 
13.20–14.45    Kosilo (Mala sejna soba)
 
14.45   Primož Vitez, Ljubljana, Slovenija
              Gledališki govor kot jezikovna iluzija
15.00   Katarina Podbevšek, Ljubljana, Slovenija
              Odrska govorna estetika v slovenskem dramskem gledališču (Dva primera)
15.15   Marina Katnić Bakaršić, Sarajevo, BIH,
           Vesna Požgaj Hadži, Ljubljana, Slovenija
              Didaskalije u suvremenoj slovenskoj drami
15.30   Mirjana Benjak, Marko Ljubešić, Pulj, Hrvaška
              Uloga i značenje didaskalija u teatrološkom pristupu dramskome djelu u nastavi (na predlošku drame Drage Jančara Veliki briljantni valcer)
 
15.45–16.05    Diskusija
 
16.20   Ivo Pospíšil, Miloš Zelenka, Brno, Češka
              Književnost Slovanov in južnoslovanska dramatika v delu Franka Wollmana
16.35   Ivo Svetina, Ljubljana, Slovenija
              Uvod v Kermaunerjevo umevanje slovenske dramatike
 
16.50–17.05    Diskusija
 
18.00–19.30 Okrogla miza: Ali je zgodovina slovenske dramatike tudi zgodovina slovenskega gledališča? Hommage Jožetu Koruzi in Tarasu Kermaunerju
                       (Slovenski gledališki muzej, Mestni trg 17, Ljubljana)
                         Moderatorja: Mateja Pezdirc Bartol in Tomaž Toporišič
                         Sodelujoči: Ivo Svetina, Veno Taufer, Blaž Lukan, Alenka Jensterle Doležal, Krištof Jacek Kozak
 
19.30   Druženje in pogostitev

***
Predavanji Aleksandre Žabjek z naslovom (Ne)poznavanje slovenstva v južni Italiji ter Mance Erzetič z naslovom Jezik in govorica v sodobnih slovenskih dramah: literarno-lingvistično-hermenevtični pristop STA ODPOVEDANI.

• Povezava na celotni program simpozija Obdobja
• Povezava na zbornik 31. simpozija Obdobja