Iztočnica Lena Gregorčič, SiGledal, 30. 5. 2010

"Dramaturgija? Seveda, nedvomno, vsemu navkljub"

Blaž Lukan o dramaturgiji

Dramaturga in dramaturgijo, ki je predvsem razvita v nemškem in anglosaksonskem prostoru, je v svet popeljal Lessing, venar je njuna funkcija v (sodobnem) teatru misterij; z 20. stoletjem in rojstvom režiserja, se je to le še potenciralo. Kakšna je praktična funkcija dramaturga pri predstavi, kaj je njegov avtonomni izdelek - oziroma: ali predstava sploh potrebuje dramaturga? Kaj se vam poraja ob vprašanju "kaj je dramaturgija": nelagodje, jeza, kompleks?

Blaž Lukan: Poklic dramaturga je misteriozen toliko, kolikor dramaturg po končanem delu (torej po premieri gledališke predstave) ne more neposredno pokazati na svoj avtonomni izdelek v smislu: »Poglej, to sem pa jaz naredil!« Vendar je tako zato, ker dramaturg ni neposredno »operativen«, temveč vselej ko-operativen gledališki avtor, dramaturg operira s pojmi, z idejami, zamislimi, ki jih so-udejanja nekdo drug, torej zlasti igralec s svojimi pomočniki (režiser, scenograf, kostumograf ipd.). Zato je – lahko bi rekli – njegov izdelek kar uprizoritev v celoti, pri čemer je svojilni pridevnik »njegov« tu seveda brati v smislu so-lastništva.

Dramaturg se kot avtonomni avtor izkaže zlasti v samem uprizoritvenem procesu, s svojim analitičnim prispevkom na razčlembeni vaji in dramaturškim delovanjem v vseh fazah študija uprizoritve, ki sledijo. Tu dramaturg lahko pokaže svoje znanje, umetniško senzibilnost in pa, kako naj rečem, osebnost kot tako; in za to je potreben talent, sicer drugačen od pisateljskega, režiserskega ali igralskega, a talent za dramaturgijo je kategorija, na katero pogosto pozabljamo. Avtorske potenciale, ki jih ne more realizirati v uprizoritvenem procesu, lahko dramaturg pokaže v delovanju, ki je širše, a še vedno dramaturško: pisanje, najsi bo dramsko ali teoretsko oz. kritično, prevajanje, uredništvo, umetniško vodenje, produkcija in organizacija ipd. Sam pogosto razmišljam o t. i. »dramaturški predstavi«, Eva Kraševec je nekoč prišla na idejo »osebnega dramaturga«, mlada študenta dramaturgije pa razmišljata o »dramaturški pisarni« …

Predstava, gledališče potrebuje dramaturga, o tem nikdar ne dvomim, vprašanja se porajajo predvsem o obliki sodelovanja pri posameznem projektu; a tu ni dramaturg nobena izjema, obstajajo tudi predstave brez, recimo, kostumografa ali skladatelja, tudi brez režiserja, celo brez igralca … Dramaturgija kot scenska praksa ima svojo zgodovino, jasno definirano vlogo v aktualni gledališki proizvodnji in zagotovljeno mesto v uprizoritvenem procesu – le da ne vselej, v vseh gledaliških okoljih in vseh obdobjih enako. Nelagodje, jeza ali kompleks so tu odveč, čeprav, priznam, so pogosto na dramaturškem meniju, tudi mojem, vendar jih vsakokrat znova poskušam obrniti sebi v prid. Če povem s primerom: angleški avtorici C. Turner in S. K. Behrndt v eni zadnjih knjig, napisanih na temo dramaturgije (in predstave), v prvem stavku uvoda zapišeta: »V marsikakšnem pogledu je to knjigo nemogoče napisati,« a to, kar uvodu sledi, je kljub vsemu – knjiga! Torej: dramaturgija? Seveda, nedvomno, vsemu navkljub …

(Repliko ulovila Lena Gregorčič, SiGledal)

Povezave:


- Blaž Lukan na Geslu
- Blaž Lukan na Repu

 

Blaž Lukan

Iztočnica Lena Gregorčič, SiGledal, 29. 5. 2010
"Dramaturg vedno sedi na več stolih"
Iztočnica Lena Gregorčič, SiGledal, 3. 6. 2010
Dramaturg je režiserjev prvi sogovornik in recenzent.
Iztočnica Lena Gregorčič, SiGledal, 18. 6. 2010
"Dramaturg je kot škatla prve pomoči"
Iztočnica Lena Gregorčič, SiGledal, 29. 5. 2010
"Dramaturg vedno sedi na več stolih"
Iztočnica Lena Gregorčič, SiGledal, 3. 6. 2010
Dramaturg je režiserjev prvi sogovornik in recenzent.
Iztočnica Lena Gregorčič, SiGledal, 15. 4. 2010
Slovenska dramatika na slovenskih odrih