Po besedah Maje Lavrič iz Centra za preventivno arheologijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so v oktobru zaključili izkopavanja ob Mali Drami. Raziskali so del dobro ohranjene insule osem in ceste dekumanom J. Dokumentirali so vse rimske faze od 1. do konca 4. stoletja, naleteli pa so tudi na zelo lepe drobne najdbe, od fibule in novčnih najdb pa do lončenih in steklenih posod.
Kot je povedala, jih je najbolj presenetila ohranjenost zunanje fronte insule skupaj s temeljem do višine dveh metrov, na omenjeni zid so naleteli že na globini 70 centimetrov. Na podlagi dobre ohranjenosti zidu in vseh gradbenih faz so lahko zelo dobro dokumentirali uporabo insule, kjer na našli hipokavst oziroma talno gretje. V 4. stoletju je bil prostor predelan v steklarsko delavnico, poleg steklarskega odpada in talilnih posodic je presenetljiv velika količina novčnih najdb v neposredni bližini peči.
Naleteli so tudi na zelo dobro ohranjeno rimsko kloako, ki je bila zgrajena v času cesarja Klavdija (od 41 do 54), ko je Emona doživela urbanistično prenovo. Odtočni kanali oziroma kloake so bile zgrajene pod cestami, ki so potekale v smeri od zahoda priti vzhodu
V izkopnem polju ob Igriški ulici raziskujejo cesto kardo A, ki je bila pravokotna na cesto dekumanom J, ter manjši del insul 37. in 38. Pod novoveškim nasutjem in pod plitko plastjo poznoantične črnice so na 80 centimetrih globine naleteli na dobro ohranjene rimske ostaline. Najmlajše plasti sodijo v pozno 4. stoletje. Odkrili so plošče in stebričke hipokavsta ter talni mozaik iz črnih in belih kock, ki pa so ga poškodovali stebrički hipokavsta. Kot je povedala Maja Lavrič, so bili takšni mozaiki značilni za zgodnja rimska obdobja, a v 4. stoletju, med že omenjeno prenovo Emone, je bil značilno posnemanje zgodnejših motivov.
Vodja Centra za preventivno arheologijo Barbaro Nadbath je poudarila, da jih je presenetila ohranjenost arheoloških ostalin. Glede na raziskave, ki so jih izvedli v okolici, so namreč prvo arheološko plast pričakovali na globini 1,5 metra. Od 80 centimetrov do treh metov globine so tako intaktne rimske plasti.
Kustosinja Mestnega muzeja Ljubljana Bernarda Županek je predstavila nekaj drobnih najdb, med katerimi so koščeni žlički, zgornji del oljenke z mitološkim motivom, koščena lasnica, košček steklene posode z rebri in žeton za namizno igro.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar je izrazil veselje nad arheološkimi najdbami, ki potrjujejo pravilnost odločitve, da se območje okoli Drame razišče. Kot je povedal, arheološka izkopavanja potekajo po načrtu, zato lahko skladno s tem načrtujejo ostale faze prenove Drame. Odprtje gradbišča na območju Drame načrtujejo poleti prihodnje leto.
Ravnateljica SNG Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel je povedala, da jih navdušuje odkritje, na kako zanimivem delu rimske Emone stoji Drama ter izrazila prepričanje, da bodo odkritja pomembno prispevalo k vedenju o antični Emoni.
Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana Blaž Peršin pa je povedal, da so doslej v obdelavo sprejeli že več kot 1400 predmetov, od gradbenega materiala do osebnih predmetov in posodja. Spomnil je, da je v zadnjih 15 letih v Ljubljani potekalo več arheoloških izkopavanj, s katerimi so pridobili veliko izkušenj ter dodal, da bodo izkopavanja poleg novega vedenja prinesla tudi nove predmete v zbirko Mestnega muzeja Ljubljana.