Biti umetnik se pravi: ne računati in šteti; zoreti kot drevo, ki ne priganja svojih sokov in spokojno stoji sredi pomladnih viharjev brez strahu, da za njimi ne bi moglo priti poletje. Ker pač pride. A pride le k potrpežljivim, ki živijo, kot da bi pred njimi ležala večnost, tako brezskrbno tihi in široki.*
Do 15. avgusta odhajamo v senco, vsem obiskovalcem portala SiGledal pa želimo lepo in mirno poletje. Tudi v tem času, ko se na trgih, ulicah, v gozdu, na poljih in tudi v dvoranah dogaja Mini poletje, Ana Desetnica, Festival HISTeRIA, Teater v galeriji, Poletni lutkovni pristan in drugo, lahko na SiGledal spremljate ažuren Napovednik dogodkov in ujamete med letom spregledano rampo, prispevek iz gledališkega lista ali zanimivo razmišljanje iz rubrike Sodelovanja, skratka vse tisto, kar vam je tekom sezone morda ušlo.
Dramske pisce smo povabili, naj čez poletje ponudijo obiskovalcem portala SiGledal v branje katerega od svojih besedil. Če naše povabilo koga izmed pisočih ni doseglo, še vedno velja: pošljite tekst na sigledal@gmail.com.
Vabljeni k branju in k novim snovanjem, morda tudi z drobno mislijo na aktualne razpise:
*Rainer Maria Rilke: Pisma mlademu pesniku. Lirika. Ljubljana: Mladinska knjiga 1988.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/zoreti-kot-drevo-ki-ne-priganja-svojih-sokov