Zveze

Zveza lahko je, lahko ni, morda se plete, a »mrežo bo spletla le, če ji bo pajek to omogočil«, pravijo njeni sestavni elementi – Jurij Konjar, Irena Z. Tomažin, Tomaž Grom. »In pletla jo bo le v trenutku, ko ji bo to omogočil.« Prvič v tej sestavi se tako družijo plesalec, vokalistka in instrumentalist, ki improvizacije ne uporabljajo le kot metodo, ampak se z njo temeljito ukvarjajo. Podajo se v negotovost forme: Tiho plesno in glasno zvočno telo, pa še radikalno telo glasu v polju improvizacije in uprizarjanja na presečišču ali v potencialnem trenju. Toda to ni projekt s konceptom, pač pa improvizacija kot skupno komponiranje, ki se odvija skozi dialog med dvema performativnima medijema – glasbo in plesom. Kot tisto, ki pozdravlja napake, zdrse, odrske katastrofe. Zveze želijo biti odprte, pretočne, izmakljive, neulovljive, neukrotljive, neopredeljive, neubesedljive ... vsebinsko, tematsko, konceptualno, formalno, produkcijsko, izvedbeno … Zveze so in niso ... brez veze …