Vorkšop na Moljera

Komedija Vorkšop na Moljera svoje izhodišče veže na gledališko tematiko, ki jo avtor Matjaž Zupančič nedvomno izjemno dobro pozna. Simon Luzer, njegova partnerica Elma in prijatelj Fridolin pod vodstvom Centra za brezdramsko kreativno pisanje skušajo uprizoriti Molièrovega Tartuffa. Njihova invencija v sodobnem času – kjer so klasični dramski teksti le izhodišče za manipulacije režiserskih nebuloz – je v tem, da bi Tartuffa uprizorili takšnega, kot je napisan. Producent Jerovšek in njegova sodelavca Štrigruber in dr. Pita Lombardi so zgroženi nad tako bednim konceptom, saj je treba vse klasične drame napisati na novo, postaviti v smeri brezdramskega, iracionalnega, brezčasnega … Simon je svobodnjak, ki dela of ali of of projekte. Potrebuje denar, ki ga je dobil za ustvarjanje te predstave, zato se je prisiljen podrediti ljudem, ki mu dajejo denar. Tekom procesa ustvarjanja predstave po navodilih Centra za brezdramsko kreativno pisanje pa v Simonu dozori odločitev, da bo ostal zvest sebi.

Komedija Vorkšop na Moljera je prejela nagrado Žlahtno komedijsko pero 2014, žirija pa je v utemeljitvi zapisala, da se komedija duhovito poigrava z znano gledališko predlogo in jo umešča v sodobni čas, kjer avtor Matjaž Zupančič z ostrim peresom okrca blef in puhlost nekaterih sodobnih gledaliških prijemov, ki temeljijo zgolj na samopoveličevanju. Z duhovitim in iskrenim dialogom, mešanjem klasičnega žanra s sodobnimi prijemi in bistro izrisanimi dramskimi osebami je komedija Vorkšop na Moljera privlačna tudi za širše občinstvo in ne le za gledališčnike, saj se preko gledališkega medija ponorčuje iz bleščečega videza brez prave vsebine, ki je dandanes pogost pojav na vseh področjih človeškega bivanja.