V.O.+

Pogled v preteklost, ki gleda v prihodnost. Gelabert, eden najvplivnejših španskih koreografov in plesalcev, se tako vrača v osrčje, v jedro, v točko preloma svoje ustvarjalnosti, v bistvo svojega giba in svoje prezence. Gelabert ta različna dela pospremi s kratkimi komentarji – referencami iz del, osebnimi opažanji, pojasnili o pomenu koreografij, splošnimi idejami o plesu, anekdotami in spontanimi komentarji. Predstava vključuje njegova starejša dela, med katerimi so Preludis (2002), Al Capone (1982), z glasbo The Prince Buster All Stars, Lágrimas Negras (Black Tears, 2003), z glasbo Miguela Matamorosa, Fanny Valentine iz 2005, z glasbo Richarda Rodgersa in Lorenza Harta, in druga – odvisno od dneva in okoliščin.

Tri nova dela, V.O.+1-2-3, vključujejo izvirno glasbo Borja Ramosa in kostume Lydie Azzopardi. V.O.+1 je uvod in fantazija, v kateri kostumi igrajo ključno vlogo in spodbudijo preobrazbo. V.O.+2 je potovanje skozi različne vrste giba in interpretacije. Če rečemo, da smo tam, kamor nas popelje domišljija, ta solo odraža, kako en sam plesalčev gib lahko v gledalcu proizvede podobo ali zaznavo. Kako to, da plesalčev gib lahko poraja prav določene občutke? V V.O.+3 se Gelabert poklanja koreografu Gerhardu Bohnerju, čigar dela je plesal po vsem svetu. Poleg suite, ki jo je napisal Borja Ramos, ta solo vključuje Bachove kompozicije.