Trajanje − Minevanje je »sklop petih kompozicijskih predlogov, ki delujejo kot gibajoča se zvočna slika. Obiskovalca vodimo skozi prostor, pri čemer vstopi v čutne modulacije, ki jih gleda in posluša, hkrati pa sooblikuje. Dogajanje je osredotočeno na lastnosti in konture giba, ki mu je čas odmerjen, ter na spremenljiva razmerja med zvočnim in imaginarnim prostorom in prostorom kadra,« pravi koreografinja Andreja Rauch Podrzavnik. Avtorica trajanja ne razume kot statične spokojnosti ali obmirovanja, saj se v njem izvršijo vse premene gibanja, vključno z njegovim izginotjem. »Trajanje ni zanikanje gibanja, tudi ne zanikanje (za)časnosti (plesa),« pravi.
Blaž Lukan je zapisal: »Čas skozi trajanje šele postaja čas. Manj znotraj slik kakor v prehodih med njimi. Natančneje: v neki točki, ki ni niti slika niti prehod, temveč neke vrste kavelj, ki drži sliko pritrjeno na čas.« Kavelj je torej pogoj, da si trajanje izobesimo v prostor kot sliko časovne razvidnosti. Zdi se, da je za to potrebno okolje, situacija.
