Slovenski pasijon

Lina Akif se je po gorski poti odpravila na oltar slovenstva – na Triglav. Pot od Pokljuke do Aljaževega stolpa je avtorica prehodila z bremenom barve svoje kože in nenehnega dokazovanja svoje nacionalne pripadnosti in identitete. Njeno breme, ki ga simbolno zastopa kurentova glava na njenem hrbtu, presega vprašanja slovenstva, saj prevprašuje identiteto nasploh. Avtorica sudansko-madžarskih korenin svojo intimno izkušnjo prenese v družbeno-politični prostor, simbolno mesto Triglava pa vzpostavlja konfliktnost, ki avtorico spodbudi k raziskovanju svojega odnosa do domovine. Četudi se osebna situacija zgolj z njenim udejstvovanjem ne more spremeniti, se avtorica želi razbremeniti občutka tujke v lastni domovini, pri tem pa opozarja na problematiko rasizma, ki avtomatsko uvršča posameznike v nacionalno ali rasno pripadnost le po odtenku njihove kože ali drugih vizualnih značilnostih. V okviru devetinpolurnega vzpona na Triglav je avtorica uprizorila dvanajst slik križevega pota, namesto križa pa je na goro nosila kurentovo masko, simbol slovenstva in osebnega romanja do identifikacije s slovenskim narodom. Toda bremena ni nosila sama – občinstvo, ki jo je spremljalo na poti, je pozvala, da s kurenta odvežejo robce in jih kot znake lastnega bremena nosijo vse do Aljaževega stolpa, kamor so jih nato privezali.