Hišo si zamislite.
Samem na.
Ničesar sredi.
Belo vse je nje okoli.
Sneg samo je nje okoli.
Ženske samo žive njej v.
Same popolnoma.
Devet njih.
Raste ne nič katerem na, vrt imajo.
Vode ni katerem v, vodnjak imajo.
Si predstavljajte.
Predstavljajte si čisto dramsko strukturo, enotnost kraja, dejanja, časa. Lahko si jo predstavljate kot hišo, zakaj pa ne – preživeta forma klasičnega dramskega gledališča, poligon konvencij, predvidljivih obrazcev, dejanj, manir. In vendar zgolj ena, priznajmo, nadvse preprosta konceptualna odločitev Samicam omogoči oživitev in preusmeritev suhega toka dramskega stopnjevanja. Celotno besedilo Jasne Jasne Žmak je namreč govorjeno nazaj (nazaj govorjeno namreč je Žmak Jasne Jasne besedilo Celotno). Od končnega ločila proti začetni veliki začetnici – posledice in učinki so seveda tektonski. Način, s katerim se igralska zasedba Samic sooči z izzivom, ki popolnoma preoblikuje njihov poglavitni izrazni aparat, pa zgodbi o devetih ženskah v zapuščeni, s snegom obdani hiši odpre brezno intenzivne odtujenosti, osamljenosti, zapuščenosti in bridkega hrepenenja. Ferlin kot režiser in koreograf tudi v tem okviru natančno obvladuje celotno odrsko situacijo, ki se je ne boji razrušiti in ponovno zgraditi.
Predstava pripoveduje zgodbo o dekadenci devetih žensk, aristokratskih manir in navad, ki živijo v neznanem prostoru in času v prihodnosti. V ozračju nenehnega pričakovanja z občasnimi trenutki evforije in še močnejšega razočaranja. Imajo eno samo skupno točko – vse govore nazaj: od pike, vprašaja ali klicaja proti veliki začetnici.
»Samice so avtorski projekt, v katerem želim pridobljeno koreografsko znanje in izkušnje prenesti v govorjeno gledališče. Kot vedno pri mojem delu je koncept, iz katerega izhajam, zelo preprost: narediti dramsko predstavo, ki bo spoštovala konvencije dramskega gledališča, vendar pri kateri so vsi stavki napisani in izrečeni od zadaj naprej. S tem deformirane in prikrajšane za svoj prvotni pomen, postanejo besede izziv igralcem, od katerih se zahteva, da jih izrečejo z namenom, motivacijo in pomenom, ki ga je vsebovala izvirna oblika. Ta na videz banalni koncept mi daje veliko možnosti za raziskovanje, in to je bila samo ena študija od glavnih ciljev dela pri Samicah. Za razliko od mojih predhodnih projektov, pri katerih je bila raziskava osredotočena na telo in njegove izvedbene zmogljivosti, sem pri tem projektu želel raziskati jezik, njegov izvedbeni in komunikacijski potencial.« - Matija Ferlin