Saj razumete

Ženska nagovori skrivnostnega Predsednika, ker se mu želi zahvaliti za posebno dovoljenje, s katerim je njenemu moškemu dovolil, da jo obišče v Domu počitka. Njen govor je sprva poln sentimentalnosti in romantičnega hrepenenja, ki ju sproža spomin na odsotnega ljubimca. A podobo krhke starke, ki trpi zaradi ločenosti od dolgoletnega sopotnika, uzremo le za hip. Takoj zatem jo s seboj odnese val besed, iz katerega vznikne nov obraz: tokrat trden, stvaren obraz zakonske žene, ki je možu pesniku kuhala in pospravljala, kritično presojala njegovo delo in mu vedno znova odpuščala nezvestobo.
 
Claudio Magris (Trst, 1939), tržaški esejist, pisatelj in univerzitetni profesor nemške književnosti, sodelavec pomembnejših italijanskih časnikov vešče spaja esejistični žanr z zgodovinskim in pripovedno-avtobiografskim. Pisati je začel v šestdesetih letih. Omenimo poleg Donave (Danubio, 1986) še njegove Mikrokozmose (Microcosmi, 1997), za katere je istega leta prejel prestižno nagrado Strega in jih imamo tudi v slovenščini. V prevodu lahko beremo tudi Habsburški mit v avstrijski moderni književnosti (Mito asburgico nella letteratura austriaca moderna), Na slepo (Alla cieca), Saj razumete (Lei dunque capirà) in druga njegova dela. Kot mislec o političnem se je Magris uveljavil tudi kot prodoren kolumnist levoliberalnega milanskega časopisa Corriere della Sera, nekaj časa pa je bil v politiko vpleten tudi kot strankarsko neodvisni senator v Rimu.