Temačen umetniški duet Razvezane zgodbe (izginula moč običajne vladavine) se odvija kot mračna pripoved. Predstava Petra Jaska in Clare Furey, ki jo je navdihnila knjiga Resnična zgodba o Janku in Metki: zgodba o vojni in preživetju avtorice Louise Murphy, vsebuje srečanje z drugim, polno težav, čudes in neznanega. V tem halucinogenem svetu, kjer obstaja tisto, česar oči ne vidijo, je stalen občutek nujnosti, ki nas opozarja na našo končno neizogibno usodo, kjer vemo, da ne bomo vedeli ničesar.
Predstava je kot čebula: enostaven, a večplasten predmet. Zvok je senzoričen, svetloba pa razkriva samo tisto, za kar se odloči. Obratno kot pri običajnih igrah nadvlade in moči se telesne oblike v tem temačnem in fantazmagoričnem svetu privlačijo in nato razpadajo. Ko občinstvo vstopi v dvorano, Clara Furey in Peter Jasko ležita na tleh, zvita, z glavami drug drugemu pri nogah, kot dve nemočni bitji. Vidimo lahko, kako v valovih gibanja, obdana z ostro svetlobo, ustvarjata strukturne prostore, da bi izničila eksistencialno praznino in temo v njih. Kljub privlačnosti tal in spanca poskusita vstati, toda noge ju ne ubogajo. Njuna tesnoba se kot v sanjah, kjer se otroci znajdejo izgubljeni v gozdu, širi in poglablja. Sledi alegorija, ki spominja na Platonovo votlino.
Ti dve nemirni in tavajoči bitji skupaj ustvarjata skupno senzualnost, ki jima služi kot zatočišče. Kljub vsemu se uspeta premikati naokrog in pri tem tiho odkrivata svet nevidnosti, sanj in nezavednega, kjer so vsi čuti naenkrat premešani in prebujeni. Razvezane zgodbe je predstava o dveh telesih, ki preizkuša naš strah pred neoprijemljivim, nezaznavnim, ter predlaga edino možno rešitev: srečanje z Drugim.