Sodobna evropska drama.
Sodobni švedski dramatik Mattias Andersson se v svojih dramah (Duševna stanja Švedske, Idiot, Determinizem, Mi, ki smo morali podoživeti svoje življenje, Zadnja minuta) in seveda tudi v besedilu Razodetje dotika žgočih družbenih vprašanj in duševnih stisk ljudi v svetu, ki drvi v katastrofo. In prav to je tudi osrednja tema njegove drame Razodetje, v kateri nam skozi zgodbe treh parov in od boga ter ljudi zapuščene brezdomke postopoma razkriva njihove skrhane intimne odnose in zapletena duševna stanja. Vsakemu izmed treh parov je skupen »božji klic«, zato se čutijo poklicani na posebno »misijo«.
Mikael, dobro situiran moški srednjih let, se kljub dolgoletni zvezi s Sussano nenadoma čuti poklicanega, da s svojo »ljubeznijo« odreši klošarko Mario; ob bližnji deponiji se dva brata, Sam in Tim, odvisnika od drog sprašujeta o Bogu in hkrati razčiščujeta svoje travmatično otroštvo in odnos do staršev; sedemnajstletno Jennifer pa Bog nagovarja k terorističnemu napadu, da bi na ta način (od)rešila svet. Medtem Maria, ki je edina živela v globoki veri, le-to postopoma izgublja. Skozi premišljeno gradacijo fragmentarno nanizanih dialog treh parov se nam odpirajo zmeraj globje in globje osebne stiske dramskih likov in njihov verski fanatizem. Izkaže se, da so v imenu Boga pripravljeni žrtvovati svoje najintimnejše odnose in celo ubijati, da bi na koncu drame obstali pred vrati biblijskega razodetja, kot napovedjo Raja ali Apokalipse. Razodetje Mattiasa Anderssona je enigmatična, a izjemno močna analiza sodobnega časa, v katerem se ljudje zaradi izgube smisla zatečejo v skrajni verski fanatizem, ki na široko odpira vrata v Apokalipso.
Režiser Ivica Buljan je o besedilu med drugim tudi zapisal: »Živimo v novi dobi. Družina, narod in Bog so se vrnili na Zemljo. Neznano postavi na preizkušnjo tri ljudi, ki verjamejo, da gre za višjo silo. Kaj je res, kaj je resnica? Kako se lahko spopademo s prepričanji drugih ljudi? Je mogoče, da nam želi Bog sporočiti nekaj, česar ne razumemo? Ta distopijska drama Mattiasa Anderssona na fascinanten način govori o nas, o naših prepričanjih in vraževerju ter raziskuje korenine fanatizma v nas in naših najbližjih.«
