Prihajamo

Mladi stopijo skupaj in skočijo. Pristanejo na tleh in stečejo. Celo mesto jih je naenkrat polno. Osvajajo nebotičnike, pločnike, parke in ceste. Zavzemajo mesto, razglašajo, da si ga lastijo na nov način. Mesto je kraj, kjer živijo, mesto je tisto, kar v resnici so. Čutijo ga kot pomanjkanje prostora med ljudmi in stavbami. Kot gostoto in bližino. Na ustih je krik: "Premakniti, spremeniti! Množina niso posamezniki!"
Krik odmeva, nato izzveni. Mesto brni dalje, kot da se nič ni zgodilo. Oni se spogledajo, malo počakajo in začnejo od začetka. Nič jih ne zlomi, junakov trenutka.