Pravila igre

Že od pradavnine je moški lovec, ženska plen. Moški odloča, ženska posluša. Moški dela, ženska čuti. In če moški zaradi ljubezni postane plen lastnih čustev, nalogo lova pa prevzame ženska? V moški duši se izmenjujejo sovraštvo in hrepenenje, zanikanje in upanje, egoizem in sočutje. Si upaš pogledati vanjo?

Doživel je nekaj, kar mu je življenje obrnilo na glavo. Kar mu je spremenilo svet. Mu spodneslo tla pod nogami. Ga preoblikovalo. Ga prisililo, da se je zazrl v zrcalo časa. Med brskanjem po preteklosti se nezavedno razgalja, išče ritem in svoje poslanstvo ter se sooči z razlogom svojega skorajšnjega propada.

Živiš, dokler ne umreš. Smeješ se, dokler ne jokaš. Ljubiš, dokler ne sovražiš. Preprosto. Kot življenje, ki beži pred tvojimi očmi. Dokler … se ne zgodi nekaj, kar te prizemlji. Ti ustavi dih. Te prisili, da pogledaš nazaj. Podoživiš, začutiš … in končno – razumeš. Kaj je doživel, da še vedno sestavlja koščke samega sebe?

Kje so sanje?