Rock muzikal.
Zgodba se osredotoča na usodo mladih, ki so jo doživljali v devetdesetih, v času, ko sta kolektivno in osebno svobodo omejevala Miloševićev politični režim in patriarhat. Mladi in njihove naravne potrebe niso bile prioriteta in tako so bile celo informacije o spolnosti, čustvih, ljubezni in izkušnjah omejene. Šolsko nasilje, psihične in spolne zlorabe, predsodki, nenačrtovane nosečnosti in splav so bili ter ostajajo resnične težave kosovske družbe.
Predstavo posvečajo najstnikom, ki so padli v letih 1998 in 1999 v vojni na Kosovu.
Frank Wedekind
Wedekind je nemški igralec in dramatik, ki je na predvečer prve svetovne vojne postal pomembna sila v nemškem umetniškem svetu. Kot neposredni predhodnik modernega gledališča absurda je Wedekind v svojih dramah uporabljal epizodične prizore, fragmentirane dialoge, distorzije in karikature, ki so oblikovale prehod od realizma njegovega časa v ekspresionizem naslednjih generacij.
Značilna tema Wedekindovih dram je nepomirljivo nasprotje med prvinskimi silami spolnosti in farizejstvom družbe. Leta 1891 je objava njegove tragedije Pomladno prebujenje (Frühlings Erwachen) povzročila škandal. Leta 1905 jo je uspešno uprizoril Max Reinhardt, igra sama pa je niz kratkih prizorov – med njimi so tako poetični in nežni, kakor tudi grobi in neposredni – ki se ukvarjajo s spolnim prebujenjem treh najstnikov. V igrah o Lulu, Duh zemlje (Erdgeist, 1895) in Pandorina skrinjica (Die Büchse der Pandora, 1904) je razširil temo spolnosti na družbeno dno in uvedel večno, nemoralno fatalko Lulu, ki jo uniči tragični konflikt med spolno svobodo in dvolično meščansko moralo.
Druge Wedekindove igre so še Komorni pevec (Der Kammersanger, 1899), Markiz in Keitha (Der Marquis von Keith, 1900), Kralj Nikolo ali Takšno je življenje (König Nicolo oder So ist das Leben, 1901), Hidalla (1904) in Franziska (1912). Pisal je tudi poezijo, prozo, pesmi in eseje. Leta 1986 je bil objavljen tudi njegov dnevnik Dnevnik erotičnega življenja (Die Tagebucher: ein erotisches Leben,).
Zana Hoxha
Zana Hoxha (rojena 1981) je kosovska gledališka režiserka in ustanoviteljica in voditeljica Artpolisa – kosovske nevladne organizacije, ki promovira umetnost in raznolikost skozi socialni dialog in gradnjo skupnosti.
Režirala je že okoli dvajset gledaliških predstav in jih predstavila v največjih gledališčih na Kosovu, drugod na Balkanu (v Albaniji, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, na Hrvaškem), kot umetnica, aktivistka in pedagoginja pa se je predstavila tudi drugod po Evropi, v Združenih državah, na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki.
Med letoma 2004 in 2011 je bila voditeljica gledališkega oddelka festivala SKENA-UP, med letoma 2011 in 2013 umetniška voditeljica gledališča v Đakovici, je pa tudi ustanoviteljica in umetniška direktorica največjega festivala umetnic in aktivistk FEMART. Zana Hoxha je nekdanja udeleženka programa IVLP (International Visitor Leadership Program) ameriškega zunanjega ministrstva in priznana režiserka, ki je bila za svoje delo nagrajena na Kosovu in drugod v regiji.
Kot umetnica in aktivistka gledališče uporablja za opozarjanje na socialne probleme, s fokusom na opozarjanje o spolnem nasilju, človekovih pravicah in različnosti. Bila je članica sveta Kosovskega narodnega gledališča, Kosovske mreže žensk, platforme CIVIKOR.