Drama Pogrešana se začne tam, kjer se zgodbe o ugrabitvah končajo: na obronku srečnega konca, ko se po 17 letih iskanja in pričakovanj v družino vrne izginula Leia, medtem ko njen ugrabitelj Ben za zapahi čaka na sojenje. Starša Marcy in Glen sta izgubila štiriletnico, zdaj pa v njuno življenje vstopa polnoletna oseba, za katero je njihovo skupno življenje pred ugrabitvijo potonilo v meglo pozabe. Čeprav se starša zelo trudita, da bi iz črepinj spominov ponovno zgradila uničeni dom, se Leia najraje zadržuje v svoji sobi. Nikomur ne uspe prodreti pod njen oklep, niti psihologinji, ki jo Leia obiskuje enkrat na teden. Ko se po enem od teh srečanj ne vrne domov ob dogovorjeni uri, mama boleče podoživlja hčerkino ugrabitev in pri tem krivi soproga, da ni bil dovolj pazljiv. Na lastno pest preišče njeno sobo ter na svojo grozo najde skrita pisma ugrabitelja in hčerkin dnevnik, ki pričajo, da Leio in Bena veže močna in topla čustvena vez, ki ni bila nikoli zares pretrgana. Ko se Leia vrne s skrivnega obiska pri Benu v zaporu, se osupla in ogorčena Marcy odloči, da bo temu naredila konec – četudi bo morala poseči po skrajnih sredstvih. Pravijo, da si družine, v katero se rodimo, ne moremo izbrati. Leia pa je odkrito ponosna, da je očetovsko ljubeči Ben izbral prav njo. Je to res samo manifestacija stockholmskega sindroma, pri katerem se žrtev, da bi preživela, naveže na svojega storilca?
Dramski prvenec mlade in perspektivne ameriške igralke, režiserke in dramatičarke Nikole Beckwith, ki ga je priredila v nagrajeni filmski scenarij, po katerem je tudi sama zrežirala film, se ne ukvarja samo s psihološkimi profili žrtve, storilca in vseh, ki trpijo ob tragičnem izginotju, ampak se tudi sprašuje, koliko je vsak od nas ujetnik lastne družine.
