PlesIšče

Ko je bolje začeti brez besed, zgolj iz afekta, da se to mora zgoditi. Ko to zgleda tako, kot če bi preskočil telovadnega konja – brez odrivne deske. Odriv je od znotraj in na začetku se ga ne da natančno določiti, ampak želi samo »preskočiti«. Zasesti plesišče in iskati naprej … Plesalki in koreografinji Jana Menger in Maša Kagao Knez, vsaka s svojo izoblikovano plesno govorico, se na tem polju srečata in nadaljujeta začetki motiv, le da je tokrat Menger izvajalka, Knez pa opazovalka. PlesIšče je predstava, v kateri puhti ven tisto, kar se je nalagalo več kot dvajset let in ko se mora izplesati vse tisto, kar se je v tem času hotelo. Hvalnica telesu kot hvalnica plesu. Kot bučna juha. Vidimo se torej na plesišču. Ponovno in spet. (Andreja Kopač)