CNPOC (The China National Peking Opera Company) je januarja 1955 v Pekingu ustanovilo Ministrstvo za kulturo Ljudske republike Kitajske. Njegov prvi direktor in pobudnik za ustanovitev je bil znameniti igralec pekinške opere Mei Lanfang, nad katerim se je navduševal tudi Zahod, še posebej Bertolt Brecht, Charlie Chaplin in Albert Einstein. Njegova življenjska zgodba pa je bila tudi navdih za film Zbogom, moja konkubina. Naloga CNPOC je ohranjanje kulturne dediščine znamenite tradicionalne kitajske gledališke zvrsti, ki izvira iz 13. stoletja, danes v svetu imenovane kitajska opera. CNPOC razvija enega od žanrov te bogate zvrsti, imenovane pekinška opera, v kitajščini džing-džu. Ime velikokrat zmede zahodnega gledalca, saj pričakuje operno predstavo. Vendar med pekinško ali kitajsko in evropsko opero ni nobene povezave. Igralce sicer spremlja orkester tradicionalnih kitajskih inštrumentov, vendar gre predvsem za umetnost in veščino igre, uprizorjene zgodbe. Zgodbe pekinške opere, ki se je razvila prav v Pekingu v 19. stoletju, izvirajo iz zakladnice kitajske književnosti. Lahko pa tudi zajemajo iz sodobnosti kot znana Rdeča svetilka, ki se dogaja v japonsko-kitajski vojni. Džing-džu se razlikuje od bolj liričnega, v svetu prav tako zelo cenjenega žanra kun-ču (brez akrobatike in borilnih veščin), nastalega že v 16. stoletju, katerega najbolj reprezentativna predstava je znamenita ljubezenska zgodba Paviljon potonik, imenovana tudi kitajska Romeo in Julija.
Zgodba Opičjega kralja je poleg pripovedke o Beli kači verjetno najbolj znan džing-džu. Glavni junak Sun Vukong oziroma Opičji kralj je eden najbolj priljubljenih likov iz kitajske literature. Je glavna oseba enega od štirih temeljnih klasičnih kitajskih romanov Potovanje na zahod iz 16. stol., v skrajšani obliki prevedenega tudi v slovenščino (prev. Branko Gradišnik, Pomurska založba 1988). Opičji kralj je čudežen lik: obvladuje raznovrstne čarodejske veščine, je pretkan in spreten ter mu je kos edino sam Buda. Še posebej se odreže kot spremljevalec in pomočnik znamenitega budističnega meniha Svan Dzanga, z duhovnim imenom Tripitaka, katerega naloga je iz Indije na Kitajsko prinesti izvirne budistične spise, na poti pa se mora spopasti s številnimi preizkušnjami, pri katerih mu je v največjo pomoč prav Sun Vukong.
CNPOC sestavljajo trije ansambli z več stotimi igralci, ki gojijo bogato tradicijo igralske tehnike džing-džuja. Njihove predstave redno prenaša glavni kitajski televizijski program s posebnim kanalom, namenjenim prav kitajski operi in njenim različnim zvrstem. Poleg tega pa so tudi redni gostje velikih svetovnih odrov od Kennedyjevega centra v Washingtonu do Théâtre du Châtelet v Parizu.
Klasična uprizoritev Opičjega kralja s petdesetimi nastopajočimi je prava paša za oči. Odlikujejo jo bogati kostumi, vrhunski igralci, ki poleg zahtevne igralske tehnike obvladujejo še akrobatske in borilne veščine ter zapleteno umetnost ličenja. Vsak igralec se pred predstavo naliči sam in za to potrebuje približno dve uri. Za evropskega gledalca pravo popotovanje na Daljni vzhod. In ne nazadnje izviren uvod v novo leto 2016, ki bo po kitajskem horoskopu prav v znamenju opice.
Povezava: Gledališki list uprizoritve