Italijanski koreograf in umetnik Alessandro Sciarroni, prejemnik beneškega zlatega leva za življenjsko delo v plesu leta 2019, je virtuoz ponavljanja in perfekcionist. Njegove stvaritve so močno vizualno zaznamovane repeticije z varijacijami, v katerih skupaj z izvajalci performansov razkriva obsesije, strahove in krhkosti predstav ter išče nove časovne dimenzije in empatije med izvajalci in gledalci.
V predstavi OBRAČANJE_Orlandova verzija sta glavno dejanje in obsesija obračanje, ki je izvedeno na špicah petih baletnih plesalcev, ki se vrtijo v popolni baletni skladnosti v javnem prostoru. Pri ponavljanju dejanja obračanja občinstvo ne gleda samo popolnih baletnih obratov, ampak je priča tudi pripravam na obrat, ki pa vedno potekajo krožno. Enako kot obračati se pomeni tudi razvijati se, spreminjati se, se predstava dramaturško razvija v psiho-fizično potovanje, kar pa povzroči vrsto občutij, od katerih je najmočnejši – paradoksalno, a v najboljšem pomenu besede – občutek ustavljenega časa.