Nosorogi

Enigmatična drama nekje med nadrealizmom, magičnim realizmom in absurdom se je izkazala kot izvrsten katalizator domišljije Roberta Wilsona. S tridesetčlanskim ansamblom je ustvaril gledališko norost, v kateri domišljija skače čez ovire realnosti ter prestavlja meje logike in klasične zaznave sveta. Ljudje se postopoma spreminjajo v nosoroge, realnost se umika nerealnemu, gledališka magija pa premaga še tako turobno vizijo sveta in odpira poglede onstran, v druge razsežnosti. Kar poskuša Ionesco z jezikom, to stori Wilson s podobami. Svet nam pokaže takšen, kot ga nismo še nikoli videli, kot si ga nismo predstavljali niti v sanjah. Pri tem mu pomagajo izvrstni romunski igralci vseh generacij, ki se Wilsonovemu svetu odlično prilegajo in se v njem tudi zelo dobro znajdejo. Njihova razkošna telesa in ekspresivni obrazi zajemajo iz bogate tradicije evropske gledališke avantgarde in nemega filma od Gordona Craiga in Maxa Reinhardta do Charlieja Chaplina in Kabareta Voltaire. Predstava, ki je nastala ob dvajsetletnici Ionescove smrti, je izvrstna učna ura zgodovine gledaliških avantgard 20. stoletja in dokaz, da so veliki režiserji kot dobro vino. Z leti postajajo vedno bolj žlahtni.