Dolgoletno prijateljstvo Ludvika XIV. ter dvornega norca in vélikega komediografa Molièra se po prepiti noči, v kateri kralj obtoži komediografa, da je o njem napisal dramski prizor, ki naj bi ga skupaj z norcem uprizarjal pred kraljevimi sovražniki, znajde na preizkušnji, ki zahteva Molièrovo glavo.
Besedilo, v katerem najpogosteje uprizarjani sodobni hrvaški dramatik Miro Gavran, tematizira odnos umetnika in oblasti v totalitarnem sistemu, je igra v igri, v kateri so bolj kot zgodovinska »dejstva« pomembni preobrati, ki nenehno menjajo podobo likov in njihove medsebojne odnose, še bolj pa spoznanje, da takrat, ko vladajo »bogovi«, ti vladajo brezkompromisno in neusmiljeno ter z nadzemsko voljo urejajo življenja svojih podložnikov.