Križaj/Wehrli vidita prostor kot maternico in medenico kot izvor vsega gibanja. S kroženjem medenice se iz nič pričneta razvijati vsebina in koreografija. Po prepričanju avtorjev noben drug del telesa ne sugerira in izziva tako kot medenica. (Za pop zvezdnico Shakiro, kot lahko sklepamo iz njene izjave "Boki ne lažejo!", je to celo absolutna resnica.)
Skupaj s švicarsko kitaristko Franzisko Staubli in nizozemskim umetnikom Robertom Steijnom, Jasmina in Simon povabita občinstvo, da brezsramno spusti/sprosti svoj pogled. Nič ne deluje (Shakira, Shakira) se izogiba logiki konzumiranja, dobička in samooptimizacije. Izvajalci ne želijo proizvajati več, temveč manj – ne želijo iti višje, temveč nižje.
Jasmina Križaj in Simon Wehrli sta pričela umetniško sodelovati leta 2011. Skupaj sta ustvarila predstave False Entries (2012), Greatest Hits (2013), Nature Poetry (2018), Deep Purple vol. 1 (2019) in Nothing Works (Shakira, Shakira) – duet (2019). V svojih projektih raziskujeta, kako se specifično gibanje razvija skozi časovno amplitudo in senzorično prenaša na občinstvo. Ob fizičnem raziskovanju sta tudi razvila metodo dokumentiranja dela v obliki spisov, poezije, slik in zvoka. Včasih tako imenovani stranski produkti postanejo del koreografije.