Ni časa za umetnost 0.3.

V Ni časa za umetnost 0.3. se odvija dialog med dvema mladima moškima, ujetima v sistemu, ki nevarno ogroža njuno prihodnost.

Eden od njiju služi obvezni vojaški rok; medtem ko njegova dežela gori in se dramatično spreminja, vojska kljub temu še naprej funkcionira in sledi vojaški hierarhiji; posel kot običajno.
Drugi je zaprt v egiptovskem zaporu, krivično obsojen in še vedno čaka na ponovno sojenje. Njegove poglede na zapor in deželo, v kombinaciji z obupanim oklepanjem življenja zunaj zaporniške celice, izražajo pisma, pritihotapljena iz zapora njegovi sestri, ki odigra njegovo vlogo, in režiserki.

Obe pričevanji sta si čudno podobni in njuno prepletanje ustvarja metazgodbo, ki nam daje vpogled in spodbuja razmislek o tem, kako ravnati z vsiljenimi sistemi, ki ne dovoljujejo nobenih vprašanj ali sprememb.

***
Laila Soliman (1981) je neodvisna egiptovska gledališka režiserka in dramatičarka, ki živi in dela v Kairu. Diplomirala je leta 2004 iz gledališča in arabske književnosti na Ameriški univerzi v Kairu. Solimanino delo korenini v prepričanju o vlogi gledališča in umetnosti kot orodij za rast in razvoj posameznika in pomoč pri osebnem izražanju. Je avtorica (Egyptian Products, 2008) in režiserka (…At your service!, 2009; Spring Awakening, 2010) predstav, ki so gostovale tudi na tujih odrih. Leta 2011 je z Ruudom Gielensom sorežirala kritiško zelo odmeven performans Lessons in Revolting, ki ga je v sodelovanju s še desetimi egipčanskimi umetniki ustvarila v času po revoluciji.