Ni časa za umetnost 0.1.

Del serije Ni časa za umetnost 0.1. je preplet osebnih izkušenj treh oseb, primerjava policijskega in vojaškega nasilja in krivic pred egiptovsko revolucijo in po njej. Mlad slep glasbenik, pričanje mladega zapornika, ki mu je glas dala njegova sestra, in mlad igralec kot eden pripovedujejo svoje zgodbe. Performerji dopolnjujejo in trgajo pripovedne niti, ki so naključno stkane okrog nasilne aretacije dveh zapornikov: enega oktobra 2007 in drugega marca 2011.

Scena je minimalistična, moč prihaja iz besed natančno krojenih pričevanj. Silina preplavlja in gane.
V tem sporu med pred- in porevolucionarnem sta si nemoč in odpor brutalno blizu.
V ozadju utripa televizijski program državne televizije.
Blagoslovljen uspeh vojske nad »Kriminalci, ki terorizirajo skupnost«. (Laila Soliman)

***
Laila Soliman (1981) je neodvisna egiptovska gledališka režiserka in dramatičarka, ki živi in dela v Kairu. Diplomirala je leta 2004 iz gledališča in arabske književnosti na Ameriški univerzi v Kairu. Solimanino delo korenini v prepričanju o vlogi gledališča in umetnosti kot orodij za rast in razvoj posameznika in pomoč pri osebnem izražanju. Je avtorica (Egyptian Products, 2008) in režiserka (…At your service!, 2009; Spring Awakening, 2010) predstav, ki so gostovale tudi na tujih odrih. Leta 2011 je z Ruudom Gielensom sorežirala kritiško zelo odmeven performans Lessons in Revolting, ki ga je v sodelovanju s še desetimi egipčanskimi umetniki ustvarila v času po revoluciji.