Radovednost poganja svet. Vprašanja porajajo iskanja in včasih odgovore. Netopir Kazimir je tak nemiren duh, ki se ves čas sprašuje o vsem. Človeškim mladičkom bo Kazimir gotovo blizu, saj sami nenehno zastavljajo številna vprašanja, veliki pa se bomo spomnili na čase, ko ni bilo nič samoumevno, pač pa je bil vsak dan znova čudenje.
Mali netopir Kazimir staršema in drugim netopirjem nenehno postavlja vprašanja ter tako ves čas kazi mir. Glavno vprašanje, ki mu ne da miru, je, kdo ali kaj pravzaprav je: miš ali ptič ali ... Ker mu nihče ne zna odgovoriti, gre najprej povprašat miši. Miši se ne morejo zediniti; bega jih, ker ima Kazimir krila … Miši pa kril nikoli niso imele. Zato ga pošljejo k ptičem, naj njih povpraša, kako je z njim. In sova mu zabrusi, da je le navadna miš, ki leti. Ker ne dobi odgovora niti pri miših niti pri ptičih, se Kazimir razočaran in utrujen od poti odpravi nazaj domov. Na poti gre mimo pokopališča. Tam zagleda kip angela … Vpraša vrabca, kaj oziroma kdo je tisti mali človek s perutmi oziroma prhutmi. Angel, človeški angel je to, mu odgovori vrabec. In tako Kazimir pride do spoznanja: netopirji so mišji angeli.