Narcissus - Orto foto

Žižek že leta 1983 piše, da je patološki narcisizem postal prevladujoča osebnostna struktura v družbeno političnem okolju poznega kapitalizma. Kot mlada kapitalistična država začenja Slovenija šele v zadnih letih čutiti polno težo te diagnoze. Projekt Narcissus preizprašuje oba pola narcisizma, tako v odnosu do sebe, svojega telesa, podobe ali imidža, kot v odnosu do družbe in morale. Pri tem pa seveda ni mogoče zaobiti sodobnih komunikacijskeih tehnologij, ki odpirajo povsem nova, še precej neraziskana področja družabnega življenja.

Fotografija že od nekdaj velja za eno od primarnih polj narcisizma. V gledališču običajno služi kot najava, predstavitev ali dokumentacija dogodka, se pravi nekakšna vizualna reprezentacija predstave, simulaker, ki naj svojega referenta, predstavo, pokaže čim boljši luči, kot zanimivega, privlačnega, spektakularnega, skratka, kot narcistični objekt. Kaj pa se zgodi, če se konvencija obrne, če fotografija stopi na prvo mesto, domnevni pravi dogodek pa zdrsne v ozadje? Narcissus - Orto fotoje eksperimentalna predstava, ki raziskuje odnos med fotografijo in gledališčem. Fotografija tako zaživi novo življenje, zadobi nove dimenzije in novo dinamiko, postane tako rekoč protagonist gledališkega dogodka. Ob tem pa se postavi vprašanje, kaj je original in kaj simulaker? V dobi medijskih manipulacij se tako sam po sebi vsiljuje dvom v avtentičnost dogodka. Kaj če je vse le simulaker simulakra, senca sence?