Avtorski projekt Boruta Šeparovića po motivih istoimenskega romana Ödöna von Horvátha in po navdihu socio-filozofske študije Heroji: množični umori in samomor Franca Bifa Berardija.
Avtorski projekt Boruta Šeparovića Mladež bez boga (Mladina brez boga) bi lahko definirali tudi kot intertekstualno gledališko intervencijo ali celo fuzijo dveh kanonskih besedil – istoimenskega romana Ödöna von Horvátha (Jugend ohne Gott), ki je nastal leta 1938, v ključnem zgodovinskem trenutku, ki ostaja zaznamovan z nepreklicnim vzponom nacionalsocializma in tretjega rajha, ter socio-filozofske študije Heroji, množični umori in samomor Franca Bifa Berardija iz leta 2015. Temeljno vprašanje, ki si ga zastavlja avtor in režiser Šeparović, je, kaj se poraja na senčni strani oziroma v praznem medprostoru ideologije nekega političnega sistema v relaciji do nosilcev njegove paradigme. Sprožilni dogodek Horváthovega romana – učiteljevo oštevanje učenca zaradi politično nekorektnega komentarja in skupinski napad na nemočnega učenca javnosti na očeh – porodi celo vrsto vprašanj, ki si jih v prvi vrsti zastavljajo nosilci sleherne paradigme že od Platonove Države naprej: "Kakšna bo ta generacija? Bodo njeni pripadniki dovolj trdni ali pa bo v njih prevladala kruta narava?" Ödön von Horváth je kot možni izhod iz te konfliktne praznine – še posebej ko ni več nobene avtoritete, nobenega boga, ki bi bdel nad nami – videl v mladih, ki berejo prepovedane knjige in se ne udeležujejo množičnih vojaških parad. Berardi trdi nasprotno in zavrača Horváthovo slepo upanje, pri tem pa do konca izpelje svoj pesimistični credo: demokracija v resnici nikoli ne bo vzpostavljena in kapitalizem nikoli ne bo premagan. Ko ni nobenega nasprotovanja več, se lahko zgolj vprašamo: "Kaj nam je storiti, ko so vse možnosti izčrpane?"