Tri ženske iščejo subverzivne vzporednice med svojim delom kot matere in kot ustvarjalke predstav in koreografije, pri tem pa predstavljajo telo matere kot mesto spraševanja o identiteti, neodvisnosti in ljubezni.
Avtoričino raziskovanje trenj med konceptoma »materinstva« in »delovanja« predstavlja oseben, zabaven, ekspliciten in drzen poskus razčlenitve istočasne izkušnje materinstva ter ustvarjanja predstav in koreografskega dela, ki jo je bila deležna skupaj s svojimi sodobnicami.
Ob soočenju s fizičnimi popačenji pošastnega / materinskega telesa občinstvo izkusi radikalno intimnost z materinskim prostorom ter občutek lastne singularnosti oziroma »drugosti«.
Zato smo vabljeni, da sodelujemo v premikajočem se in dinamičnem med telesnem prostoru, v vmesnem »mi prostoru« drugačnosti in istosti.
Tukaj se meje lastništva telesa stalno premikajo in izkazujejo za porozne.
Predstava stremi k širšemu razumevanju tega, kar naj bi nam bilo mar, in k medsebojnemu razumevanju, ter pri tem razkriva in slavi izzive »odvisnosti« kot sredstva za doseganje ustvarjalnosti. S ponovnim vrednotenjem pojmov skrbi in negovanja predstava osvetli kreativno preobrazbo materinskega ter predlaga novo erotiko, kjer bosta upoštevani intersubjektivnost in vzajemnost – mesta, kjer sta 'jaz' in 'drugi' medsebojno prepletena in obenem ločena.
Prek iskanja vzporednic med delovnimi praksami umetnic in izkušnjami materinstva avtorica najde fizične translacije brezkončnih in fluidnih »procesov postajanja« ter si obenem prizadeva za takšne oblike ljubezni in nege, ki imajo potencial stalnega spreminjanja sveta.
O avtorici
Emma Murray je plesalka in koreografinja, ki živi v švicarskem Bernu. Kot solistka je od 19. leta plesala pri plesnem podjetju Royal New Zealand Ballet. Leta 1997 se je preselila v Evropo ter v obdobju 1999–2008 plesala v gledališču Konzert Theater Bern. Od leta 2008 deluje kot svobodna umetnica in koreografinja. Poleg nastopanja in produkcije lastnih umetniških del se še naprej ukvarja tudi s poučevanjem in igranjem ter deluje kot asistentka pri koreografskih in gledaliških projektih po vsej Švici.
V obdobju 2013–2015 je dobila naziv pridružene umetnice v kulturnem centru Dampfzentrale Bern, ki redno nastopa v vlogi koproducenta njenih projektov. Od leta 2013 dalje kot priznanje za svojo vse večjo prepoznavnost tako doma kot v tujini prejema podporo mestne občine Bern in švicarske fundacije ProHelvetia Switzerland za pomoč pri širjenju in umetniškem razvoju svojega dela.
Zaradi zanimanja za kreativne prakse je leta 2014 ustanovila platformo za izmenjevanje WORKING SESSIONS, ki omogoča sodelovanje ter multidisciplinarno delovanje umetnikov na področjih plesa, koreografije, pisanja in glasbe. Njena dela se pojavljajo ob boku številnih drugih umetnic in umetnikov, kot so Wendy Houstoun, Simone Aughterlongy, Martin Schick, Jacob Wren, Nicole Seiler, Marie-Caroline Hominal, Jessica Huber, Julian Satorius, Marysia Stoklosa in Simon Lenski.
Posledično Emma Murray umetniški proces vidi kot prakso, ki ob ustvarjanju tudi arhivira, in ki jo je mogoče videti ne kot ločeno, ampak kot prepleteno s samim izvajanjem. Njena umetniška dela vključujejo predstave, kot so My Body Is an Island (»Moje telo je otok«) iz leta 2008, You Should Have Seen Me (»Moral bi me videti«; 2009), Natural Causes (»Naravni vzroki«; 2010), MADE TO ORDER (»IZDELANO PO NAROČILU«; 2011), This is the Beginning (»To je začetek«; 2012) in The Way You Look Tonight (»Kot si videti danes«; 2014) in MOTHER*FUCKERS (»Matere*Ljubimke«; 2017). V svojih delih si prizadeva najti fizične translacije, ki utelešajo in razkrivajo absurdnejša protislovja človeških življenj.
